tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi - zavrženje tožbe
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ali morda z njim ni poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi in ugotovilo, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na njegovo socialno stisko in nesorazmernost prekrška v primerjavi z izrečeno kaznijo, ne more uspešno izkazovati svojega pravnega interesa. Ker torej tožnik s tožbo uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal z dopustnimi pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov, po presoji sodišča ni izkazal, da je bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečaj nosilca rudarske pravice - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Tožena stranka za razlago določbe 1. alineje prvega odstavka 60. člena v času odločanja veljavnega ZRud-1, tako da besedna zveza „pravnomočnost stečaja“ pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka, ni imela podlage v zakonu. Ne ZRud-1 ne ZFPPIPP ne določata, da “pravnomočnost stečaja” pomeni pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka. Ugovor tožnika, da izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava, je zato utemeljen. Takšnemu stališču pritrjuje že samo besedilo navedene določbe, ki predvideva, da je nad nosilcem rudarske pravice „opravljen stečaj“. Pravilna razlaga besedila določbe 1. alineje prvega odstavka 60. člena ZRud-1 bi tako pomenila, da mora biti nad nosilcem rudarske pravice stečaj (pravnomočno) zaključen, ne pa šele uveden oziroma predlagan.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 115. ZUP člen 67.
program razvoja podeželja - ukrep obnove in razvoja vasi - pogoji so sofinanciranje - pravica do izvedbe posega na objektu - nepopolna vloga
Prijavitelj, ki ni lastnik predmeta podpore, mora izkazati upravičenje za izvedbo posegov na predmetu, to pa stori s predložitvijo pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. To je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis, brez katerega izvedba investicije ni mogoča.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - zapora gozdne ceste - začasni ukrep
Zaporo gozdne ceste z zapornico lahko odredi le Zavod za gozdove. Tožniki zato neutemeljeno ugovarjajo, da s postavitvijo zapornice niso kršili predpisov, ker so želeli le preprečiti uporabo ceste v druge namene. Pri tem pa tudi ni pomembno, da zapornica ni bila zaklenjena, torej da je bila upravičenim uporabnikom omogočena uporaba gozdne ceste.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - poprava tožbe
Tožnica za podaljšanje roka za popravo tožbe ni zaprosila, popravljene in dopolnjene tožbe pa v danem roku tudi ni vložila. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložila po preteku s sklepom določenega roka. Zato je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da je dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi očitno nerazumna.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 7.
javni uslužbenec - strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - ocena delovne uspešnosti
Za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca je pristojen ravnatelj javnega zavoda, minister, ki izda dokončno upravno odločbo o napredovanju ali zavrnitvi napredovanja, pa je dolžan v skladu s pravili ZUP pred izdajo odločbe popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje ter utemeljiti svojo odločitev.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - ponovljen postopek
Z vročitvijo odločitve višjega sodišča je bilo zaključeno izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je bilo tožeči stranki zaupano po odločbi organa za brezplačno pravno pomoč. Za brezplačno pravno pomoč v ponovljenem postopku tožeča stranka ni bila pooblaščena, saj upravičencu za izvajanje postopka na tej stopnji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Tožeča stranka zato za ponovljeni postopek ni upravičena do povračila stroškov in nagrade.
upravni spor - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Tožnik je le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta. Ker tožnica v postopku izdaje obeh upravnih aktov ni bila niti stranka niti stranski udeleženec, tudi ne more biti stranka upravnega spora, kar posledično pomeni, da tudi ne more vložiti tožbe po 4. členu ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
Ocena organa za BPP je bila potrjena s sodbo naslovnega sodišča, I U 381/2014 z dne 27. 3. 2014, s katero je sodišče tožbo tožnika zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna na isti dan, tj. 27. 3. 2014. Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 167/2014 z dne 30. 7. 2014, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil. Tožnik pa v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
odmera davka v posebnih primerih - odmera dohodnine - obnova postopka - retroaktivna uporaba zakona - davčna osnova - izvor premoženja - dokazno breme - davčna preiskava - prijava premoženja - ocena davčne osnove
Odmera davka po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni zato ni potrebna.
Glede zatrjevane retroaktivne uporabe zakonskih določb in s tem kršitve Ustave RS sodišče navaja, da je obveznost prijaviti vse dohodke za fizično osebo obstajala že pred uveljavitvijo ZDavP-2. Inštitut obdavčitve nepojasnjenega vira tako ni uzakonjen na novo, ampak gre le za poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove. Postopek za odmero davka po zadevni določbi se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Očitek retroaktivne uporabe določbe 68. člena ZDavP-2 tako ni utemeljen. Posledično je neutemeljen tudi očitek, povezan z retroaktivnostjo glede dokazovanja izvora premoženja, pridobljenega pred letom 2006, ter začetnega stanja, od katerega naprej bi se lahko preverjal izvor posameznega premoženja. Odločilno je, ali je davčni zavezanec dokazal, da je razpolagal s premoženjem že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda. Dokazno breme, da dokaže svoje trditve glede tega, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, je na davčnem zavezancu. Neutemeljen je po presoji sodišča tudi ugovor, da je iz razloga, ker je pri ocenjevanju davčne osnove dokazno breme davčnega organa postavljeno na raven verjetnosti, tožnikovo pa na raven gotovosti, vzpostavljena neenakost orožij v davčnem postopku.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v tako imenovano predpostopkovno fazo, torej v čas pred uradnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov tako davčni organ ni omejen na že začete davčne postopke; poleg tega zbira podatke tudi s prevzemom podatkov na podlagi 39. in 42. člena ZDavP-2 oziroma 49. člena ZDS-1.
Davčni organ sme v primerih iz 68. člena ZDavP-2 pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca - fizično osebo k prijavi premoženja (samo) v primeru iz 68. člena ZDavP-2, da lahko to stori največ enkrat letno ter da sme prijavo premoženja davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb in ne za kaj drugega.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije na podlagi uradnih evidenc pravilno ugotovil, da je tožnik v mesecu marcu 2013 zaposloval 20 delavcev. Dejansko stanje v zadevi ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni pojasnjeno, zakaj se razhajajo podatki iz uradnih evidenc, na katerih je oprta izpodbijana odločba, in potrdilom, na katerega se sklicuje tožnik, zato izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja - posredovanje podatkov - zastaranje
Tožnik je ZASP kršil že s tem, ko na obrazloženo natančno in pisno zahtevo organu ni posredoval zahtevanih podatkov.
V konkretni zadevi gre za odločanje v upravnem postopku po določbah ZASP, ki ne predpisuje postopkov oziroma dejanj organa v postopku v določenih časovnih omejitvah, pri čemer že zaradi različne narave postopkov (v obravnavanem primeru gre za upravni postopek, OZ pa vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja – prvi odstavek 1. člena OZ) roka (za opravo dejanj v upravnih postopkih) ni možno upoštevati. Ob tem pa je treba še poudariti, da citirana določba OZ predpisuje časovno omejitev uveljavljanja materialnopravnih zahtevkov (terjatev iz gospodarskih pogodb), v obravnavanem primeru pa organ zahteva podatke in ne uveljavlja kakšnega materialnopravnega zahtevka.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - pravna korist
Tožnik bi lastnost stranskega udeleženca v postopku, začetem na zahtevo Združenja A., lahko pridobil le, če bi v postopku dokazal, da bi izdaja dovoljenja Združenju A. za kolektivno upravljanje pravic prizadela njegove pravne koristi. Število istovrstnih zahtevkov (dva ali pet) po primerjavi vlog Združenja A. in tožnika, ni relevantno, saj ob vložitvi vloge tožnik ni imel pravice za kolektivno upravljanje. Le pridobljena pravica na podlagi dovoljenja toženke bi utemeljevala pravni interes tožnika za udeležbo v upravnem postopku, ki bi bil uveden na zahtevo drugega. Zgolj vložena vloga (pa tudi ne začasno dovoljenje) ne predstavljata napolnitev upravnega standarda pravnega interesa.
Interes tožnika, ki ga ta zasleduje preko eventualnih kršitev Združenja A. in jih toženka ugotavlja in zoper njih ukrepa v okviru svoje nadzorne funkcije, ne zadošča za priznanje udeležbe v postopku, ker gre zgolj za dejanski interes, ki v okviru 43. člena ZUP ni varovan.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen.
denacionalizacija - odškodnina - porušeni objekti - samostojni objekti - rok za vložitev zahteve
Toženka pri odločanju ni pravilno uporabila določb ZDen o vračanju nepremičnin. Toženka bi tako pred odločitvijo v zadevi morala ugotoviti, ali so bili porušeni objekti, za katere je priznala odškodnino (gospodarski objekt-prizidek, dvoriščni objekt), ob podržavljenju samostojni objekti ali pa le del vrnjenega objekta ter skupaj z njim celota (hiša). Porušeni samostojni objekti so lahko (samostojni) predmet denacionalizacije ter se zanje lahko prizna odškodnina. Navedeno pod pogojem, da je bil zahtevek za odškodnino za tak posamezni objekt vložen pred iztekom prekluzivnega roka za vlaganje zahtev za denacionalizacijo (prvi odstavek 64. člena ZDen). Porušeni nesamostojni deli objekta, ki so v razmerju do vrnjene stavbe sestavine, pritikline ali pomožni prostori, pa ne morejo biti samostojni predmet denacionalizacije, pač pa upravičenec, ki mu je bil objekt vrnjen, lahko zahteva odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti vrnjene nepremičnine na podlagi 26. člena ZDen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev predsednika sodišča in sodnice - zavrženje tožbe
Sklep o neizločitvi predsednika Vrhovnega sodišča RS predstavlja nesporno zgolj procesno odločitev v kazenskem postopku, in ne gre pa odločitev o glavni stvari v upravnem postopku, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj- verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Tožnik izpolnjuje finančni pogoj, vendar pa je to le eden od pogojev za dodelitev BPP. Poleg finančnega pogoja mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, to je, da ima verjeten izgled za uspeh v konkretni zadevi. Zahteva tožnika je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.