brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - objektivni pogoj
Ocena organa za BPP je bila potrjena s sodbo naslovnega sodišča, I U 381/2014 z dne 27. 3. 2014, s katero je sodišče tožbo tožnika zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna na isti dan, tj. 27. 3. 2014. Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 167/2014 z dne 30. 7. 2014, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil. Tožnik pa v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
odmera davka v posebnih primerih - odmera dohodnine - obnova postopka - retroaktivna uporaba zakona - davčna osnova - izvor premoženja - dokazno breme - davčna preiskava - prijava premoženja - ocena davčne osnove
Odmera davka po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni zato ni potrebna.
Glede zatrjevane retroaktivne uporabe zakonskih določb in s tem kršitve Ustave RS sodišče navaja, da je obveznost prijaviti vse dohodke za fizično osebo obstajala že pred uveljavitvijo ZDavP-2. Inštitut obdavčitve nepojasnjenega vira tako ni uzakonjen na novo, ampak gre le za poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove. Postopek za odmero davka po zadevni določbi se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Očitek retroaktivne uporabe določbe 68. člena ZDavP-2 tako ni utemeljen. Posledično je neutemeljen tudi očitek, povezan z retroaktivnostjo glede dokazovanja izvora premoženja, pridobljenega pred letom 2006, ter začetnega stanja, od katerega naprej bi se lahko preverjal izvor posameznega premoženja. Odločilno je, ali je davčni zavezanec dokazal, da je razpolagal s premoženjem že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda. Dokazno breme, da dokaže svoje trditve glede tega, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, je na davčnem zavezancu. Neutemeljen je po presoji sodišča tudi ugovor, da je iz razloga, ker je pri ocenjevanju davčne osnove dokazno breme davčnega organa postavljeno na raven verjetnosti, tožnikovo pa na raven gotovosti, vzpostavljena neenakost orožij v davčnem postopku.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v tako imenovano predpostopkovno fazo, torej v čas pred uradnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov tako davčni organ ni omejen na že začete davčne postopke; poleg tega zbira podatke tudi s prevzemom podatkov na podlagi 39. in 42. člena ZDavP-2 oziroma 49. člena ZDS-1.
Davčni organ sme v primerih iz 68. člena ZDavP-2 pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. K prijavi premoženja lahko pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerje med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca - fizično osebo k prijavi premoženja (samo) v primeru iz 68. člena ZDavP-2, da lahko to stori največ enkrat letno ter da sme prijavo premoženja davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb in ne za kaj drugega.
ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7. ZPOmK-1 člen 6, 19, 28, 28/1. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
javno naročilo - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - preiskava - načelo kontradiktornosti - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša (točka 131 izpodbijane odločbe). Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja.
Ni jasno stališče organa, da je dogovarjanje in usklajeno ravnanje naslovnikov odločbe omejevalno že po cilju, saj organ navaja v drugem odstavku 1. točke izreka ''cilj ali učinek'', torej uporabi posledici nedopustnih ravnanj alternativno, kar pa je v nasprotju z obrazložitvijo, kjer jasno pove, da je protikonkurenčen že sam cilj sporazuma. S tem organu ni treba podrobneje ugotavljati in opredeljevati upoštevnega trga, temveč mora zgolj ugotoviti predmet, na katerega se sporazum med podjetji nanaša. V obravnavanem primeru, ko pa v izreku navaja obe zakonski posledici sporazuma, pa je izrek v nasprotju z obrazložitvijo oziroma je v tem delu izrek nejasen.
Do odprave ugotovljene protiustavnosti se še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To pomeni, da je v njem toženka imela in ima še vedno zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.
Izjava strank o povzetku relevantnih dejstev je namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti. V njej lahko stranka opozori na dejstva, ki so ji v prid in ponudi za to primerne dokaze. Obseg kontradiktornosti se bo kazal predvsem kot pravica stranke do zaslišanja in možnosti dajanja izjav. V obravnavanem postopku pa za tak primer nedvomno ne gre, zaradi česar zaradi tega, ker tožnik v postopku pred izdajo odločbe ni bil zaslišan, ni mogoče reči, da je prišlo do kršitev pravil postopka.
vodno dovoljenje - merila in pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka - exceptio illegalis
Iz obrazložitve predloga Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja ne izhaja, da bi bila katerikoli zakonska določba ali mednarodna pogodba vsebinska podlaga za določitev prepovedi izdaje vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo električne energije, če je prispevna površina vodotoka manjša od 10 km2. Poleg tega omenjena obrazložitev tudi ne zahteva prepovedi izdajanja vodnih dovoljenj, če gre za obstoječe vodne objekte, niti ne prepoveduje delovanja obstoječih malih hidroelektrarn, temveč spodbuja povečanje njihove učinkovitosti. S tega vidika torej ni nepomembna okoliščina, da je tožnik za vodno dovoljenje (oz. za koncesijo po takratni ureditvi ZV-1) zaprosil na podlagi 199. člena ZV-1 za obstoječo malo hidroelektrarno. Tudi zato se izdaja vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo električne energije v primerih, ko je oseba pravočasno vložila vlogo v skladu s 199. členom ZV-1, ne more pogojevati s prispevno površino vodotoka.
Če se upravičenec v sodni poravnavi zaveže, da bo sam nosil vse svoje stroške postopka, s tem prepreči nastop subrogacije v korist države. Zato po presoji sodišča v celoti postane zavezanec za vračilo celotnih stroškov, izplačanih za BPP.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba EU št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ko jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - Dublinska uredba - begosumnost - začasna odredba
Iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ se prosilcu lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti. Iz navedenega je razvidno, da je mogoče uporabiti omenjeni ukrep kot sredstvo le, če je potreben (nujen) v zvezi z ugotavljanjem prosilčeve istovetnosti. To pomeni, da dvom v njegovo identiteto, tudi če obstoji, sam po sebi ne zadostuje za odreditev ukrepa.
Toženka je z istimi okoliščinami, s katerimi je pojasnjevala tožnikovo begosumnost (torej razlog za omejitev gibanja), utemeljila še izbiro ukrepa, ki se bo glede na ureditev v ZMZ izvajal v strožji obliki. Taka obrazložitev pa dejansko pove samo to, da ker je tožnik begosumen, mu avtomatično pripade omejitev v Centru za tujce. Tako ravnanje pa nima podlage ne v drugem odstavku 28. člena uredbe Dublin III, ki za odvrnitev begosumnosti izrecno predvideva možnost uporabe drugih manj prisilnih ukrepov, niti v ZMZ, ki je v ta namen določil omejitev gibanja v blažji in strožji obliki.
V predlogu za izdajo začasne odredbe je tožnik navedel, da se v Centru za tujce izredno slabo počuti in da mu nihče ne bo mogel nadomestiti dni brez osebne svobode. Sodišče je z zaslišanjem tožnika ugotovilo (31. točka obrazložitve), da zatrjevano ne drži, zato ni izkazana verjetnost nastanka težko popravljive škode v smislu poslabšanja njegovega fizičnega ali psihičnega zdravja zaradi izvajanja ukrepa.
Sicer nobena od okoliščin, sama po sebi ne zadošča za ugotovitev znatne nevarnosti, da bi tožnik pobegnil, preden bo izvedena predaja Hrvaški, vendar pa vse okoliščine skupaj dovolj zanesljivo kažejo na to, da je pogoj iz Dublinske uredbe izkazan. Nasproti tem okoliščinam je zgolj navedba tožnika v tožbi, da je zdaj ugotovil, da je Slovenija varna država, kjer se spoštujejo človekove pravice in da bo v njej ostal do konca postopka. Sodišča tožnik s takšno navedbo ni prepričal v pretiranost ukrepa toženke glede na to, da ostale okoliščine medsebojno povezano govorijo v prid nevarnosti za pobeg.
Ker je v konkretnem upravnem sporu sodišče ugotovilo, da je tožba neutemeljena v delu, ki se nanaša na pridržanje tožnika za namen predaje odgovorni državi članici Hrvaški na prostore Centra za tujce, kar pomeni, da toženka ni nedopustno posegla v pravico tožnika do osebne svobode, tožnik ni izkazal težko popravljive škode v zvezi z 19. členom Ustave oziroma 5. členom MKVČP. Druge težko popravljive škode pa tožnik v pisni zahtevi, ki jo je podal skupaj s tožbo, ni izkazal. Navaja, da se v Centru za tujce počuti izredno slabo. Zgolj ta navedba pa je premalo obrazložena, da bi sodišče lahko ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe. Tožnik ni pojasnil, v kakšnem pomenu besede se počuti slabo, kakšno škodo mu omejitev na prostore Centra za tujce povzroča in zakaj bi bila ta škoda težko popravljiva, zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi tožnici upravni akt, s katerim bi se končal postopek v zvezi njenim predlogom za zamenjavo postavljenega odvetnika še ni bil izdan, zato je tožba vložena prezgodaj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Za presojo, ali je objekt nelegalna gradnja ali ne, je odločilno le, ali bi zanjo moralo biti pridobljeno gradbeno dovoljenje in ali je to gradbeno dovoljenje tudi pridobljeno, ne pa razlogi, zakaj ni bilo pridobljeno.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba (EU) št. 604/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - vstop v državo brez uradnega dokumenta - dvom v izkazano identiteto - prstni odtisi v bazi EURODAC
V konkretni zadevi razlog za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti ne temelji zgolj na tem, da je tožnik brez dokumentov, ampak tudi na tem, da se je na Hrvaškem predstavljal z drugim imenom in priimkom. To pa je v toženi stranki upravičeno vzbudilo dvom v njegovo identiteto in je tako razlog omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti nedvomno podan.
Neutemeljen je tožbeni očitek o nejasnosti izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe. Iz izreka te odločbe jasno izhaja, da je tožnik dolžan odstraniti oporni zid in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju. V izreku naložena odstranitev opornega zidu je namreč v skladu s prvo inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi ugotovitve, da gre za neskladno gradnjo ne le zaradi višine opornega zidu, temveč tudi zaradi armiranobetonske izvedbe opornega zidu, čeprav je v gradbenem dovoljenju določena kamnita izvedba.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - predložitev dokazil
Vse listine, ki jih je upravni organ vpogledal, izkazujejo, da je bila namembnost obravnavanega objekta pred letom 1968 in nato leta 1982 in 1983 drugačna, tj. da je šlo za trgovinsko in ne za gostinsko dejavnost, ki jo danes v objektu izvaja tožnik. Da omenjene listine (zapisnik o komisijskem ogledu z dne 24. 12. 1982, potrdilo št. 351-418/82-071/DK-PC z dne 24. 1. 1983 in najemna pogodba za poslovni prostor z dne 8. 11. 1966) ne dokazujejo opravljanja gostinske dejavnosti pred letom 1968 in v času po 31. 12. 1967 do danes, med strankama ni sporno. Tožnik pa drugih dokazov za zatrjevano opravljanje gostinske dejavnosti v upravnem postopku ni predlagal.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - program razvoja podeželja - razpisni pogoji - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje
Ob pogoju, da gre za vzdrževalna dela, dela ne smejo poseči v varovane vrednote ter morajo služiti ohranitvi spomenika. Iz kulturnovarstvenih pogojev nedvomno izhaja, da naložba pomeni poseg v varovano nepremično kulturno dediščino. Enako je razvidno iz kulturnovarstvenega soglasja, iz katerega izhaja, da gre za poseg v nepremično kulturno dediščino. Tako niso izpolnjeni vsi pogoji iz prve alinee drugega odstavka 28. člena ZVKD-1 in bi tožeča stranka morala predložiti kulturnovarstveno soglasje, kot je bilo zahtevano v javnem razpisu.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - samoprijava
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki jo mora zavezanec posebej uveljavljati in to v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena navedenega zakona je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo upravičenca
Ker se oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju RS veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko, ji podržavljenega premoženja ni mogoče vrniti v postopku denacionalizacije. Iz enakih razlogov se tudi njeni hčerki ne štejeta za upravičenki po 12. členu ZDen.
sodni izvršitelj - disciplinski postopek - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - upravičen predlagatelj postopka - stranka v postopku
Tožeča stranka je bila kot dolžnik stranka izvršilnega postopka, v katerem se zatrjuje nepravilno in neustrezno ravnanje izvršitelja, zaradi česar ima pravni interes za udeležbo v disciplinskem postopku zoper omenjenega izvršitelja.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve
Tožbo zoper izpodbijani upravni akt je treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan upravni postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo sodišče s sklepom zavrže.
Če stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, velja vročitev za opravljeno petnajsti dan. Za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu tako ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je potrebno, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice pravno veljaven, prenos lastninske pravice pa je treba tudi vpisati v zemljiško knjigo. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se namreč stvarna pravica na nepremičnini pridobi šele z vknjižbo. To pomeni, da na podlagi nerealizirane darilne pogodbe obdarjenka ni pridobila lastninske pravice, temveč ima le obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe. Tako je tožnik po SPZ še vedno solastnik sporne nepremičnine, katere solastništvo bi moral navesti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
policija - policijska pooblastila - odvzem pravice izvajati policijska pooblastila - razlogi za odvzem pravice izvajati policijska pooblastila
Odvzem policijskih pooblastil je dopusten le v primeru, ko je policistu mogoče očitati, da je uporabil policijska pooblastila v nasprotju s predpisi, ali da ni uporabil pooblastil, ki bi jih po zakonu moral uporabiti. Prav tako je odvzem mogoč, če policist opravlja dela, ki so policistom prepovedana, ali če tretjič ni opravil preizkusa usposobljenosti.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prisilna izvršba na premoženje prosilca
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno upošteval vrednost tožnikovega premoženja, ki presega znesek 13.780,00 €, zaradi česar tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem na odločitev ne vpliva, da sta nepremičnini, ki sodita v tožnikovo premoženje, predmet izvršbe.