ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 69, 69/8, 69/8-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa
Prijavitelj mora pogoj glede zaposlitve določenega števila delavcev izpolnjevati ob zaključku naložbe, naložba pa mora biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev. Če prijavitelj ne izpolnjuje tega pogoja, ni upravičen do izplačila sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožeča stranka ni določno navedla ravnanj, s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda in ni navedla, kaj natančno naj bi prestavljajo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila, kakšna škoda naj bi ji bila povzročena. Zato ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper bolnišnico.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - procesna sposobnost stranke
Iz kopije poštne knjige izhaja, da je geodetsko podjetje vabilo na mejno obravnavo tožniku pravilno oddalo na pošto več kot osem dni pred datumom mejne obravnave. Iz poštne knjige pa so razvidne tudi druge obvezne sestavine, ki jih določa peti odstavek 30. člena ZEN.
Ker tožniku ni odvzeta poslovna sposobnost, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče dvomiti v njegovo sposobnost, da sam skrbi zase, za svoje pravice in koristi, sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor o procesni nesposobnosti tožnika.
ZBPP člen 12, 13. ZSVarPre člen 24, 27. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - tožbena novota
Kljub temu, da se po 12. členu ZBPP v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja finančni položaj, če prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen, saj sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati tudi premoženjsko stanje, ker je taka ustaljena sodna praksa tako upravnega kot vrhovnega sodišča.
Tožnica v tožbi navaja, da je sama dala izdelati cenitev nepremičnine sodni cenilki, ki pa je sodišče iz procesnih razlogov ne more upoštevati, saj eden izmed pogojev iz 52. člena ZUS-1 ni podan in sicer pogoj, da je nov dokaz (cenitev) obstajal že v času odločanja na prvi stopnji postopka. Cenitev je bila namreč opravljena že po izdaji odločbe.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - verodostojnost prosilca - dvom v identiteto prosilca
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta za vsako nekonsistentnost posebej navedla, v čem se kaže neskladje ali nekonsistentnost, da je bil tožnik z vsemi neskladji seznanjen in kako jih je poskusil pojasniti in zakaj meni, da njegove pojasnitve niso bile prepričljive.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja nezahtevnega objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zemljišča, na katerih se nahaja objekt, za katerega želi pridobiti tožnik gradbeno dovoljenje, ležijo na območju 2. kmetijskih zemljišč. Na teh zemljiščih pa gradnja po prostorskem aktu občine ni dopustna, saj je v skladu z veljavnim družbenim planom, dopustna le na določenih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljiščih.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka določenih stroškov ni priznala. Prav tako je stroške, ki se nanašajo na izključitev zaradi navajanja blagovnih znamk, navedla le v skupnem znesku brez kakršne koli specifikacije. Navedeno je tožena stranka sicer podrobneje pojasnila v odgovoru na tožbo, vendar po ustaljeni upravnosodni praksi pomanjkljive obrazložitve odločbe ni mogoče nadomestiti z navedbami v odgovoru na tožbo, saj je s tem stranki odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva.
Tožnik je v konkretnem primeru imel zakonito zastopnico in pooblaščenko, in sicer svetovalko za begunce že v času upravnega postopka, kar pomeni, da je upravičeno sklepati, da je bil seznanjen s posledicami njegove samovoljne zapustitve Slovenije in da se je za to odločil po svobodni volji. V upravnem sporu sodišče od tožnikovega pooblaščenca ni dobilo informacije, ki bi govorila za drugačen sklep. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi sicer v primeru morebitne vrnitve tožnika v Slovenijo lahko pomenilo poseg v njegovo pravico do mednarodne zaščite. Vendar pa pravica do mednarodne zaščite ni absolutna pravica, ampak je v njo dopustno poseči v skladu z načelom sorazmernosti, to pa pomeni, da je treba na drugi strani upoštevati pravice drugih prosilcev za azil, ki še čakajo na vsebinsko odločitev sodišča in niso samovoljno zapustili Slovenije.
Načelo varovanja otrokovih koristi je sodišče v tem primeru upoštevalo v tem smislu, da ni odločalo takoj po prejemu odgovora tožene stranke in je po prejemu odgovora pooblaščenca tožnika čakalo s sodno presojo, ker ni šlo za nujno zadevo za primer, če bi se mladoletni tožnik morebiti vrnil ali bi bil vrnjen na podlagi dublinske uredbe. Od njegovega odhoda iz Slovenije je preteklo skoraj tri mesece in pol, kar zmanjšuje verjetnost tožnikove vrnitve. Poleg tega pravo EU in ZMZ za primer, če mladoletnik samovoljno zapusti ozemlje države članice med odločanjem o prošnji, ne predvidevata posebne ureditve domneve umika prošnje oziroma ustavitve postopka.
Tožeča stranka v tem postopku ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek, kot tudi ne ugovorov v zvezi z izterjavo predmeta, ki ga ni mogoče najti. V postopku, ki sledi prekrškovnemu, je za odločitev pomembno le, da je tožeča stranka blago iz naslova, ki je bilo navedeno v dovoljenju začasnega uvoza, prenesla na drugo lokacijo, brez predhodnega soglasja carinskega organa, torej ni upoštevala v dovoljenju določenih pogojev.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik v drugem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite navaja, da je v izvorni državi imel politične probleme, enako pa je navajal v svoji prvi oziroma drugi prošnji, ko je kot razlog za zapustitev izvorne države navajal politične probleme zaradi svojega udejstvovanja in dela za stranko Eritrejske demokratične spremembe, drugih novih okoliščin pa tožnik pri vložitvi zahtevka ni navedel, saj je vseskozi navajal, da so razlogi in okoliščine še vedno enaki kot prej, torej takšni, kot jih je navedel že pri vložitvi prve in druge prošnje.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik pa po presoji sodišča ni navedel upravičenega razloga, zakaj ni svojega pogovora z inšpektorjem, če meni, da je ta pomemben za njegovo prošnjo, omenil že pri podaji zahtevka v avgustu 2014, oziroma, zakaj to tožnik navaja šele v tožbi, zato te tožbene navedbe sodišče ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, ampak mora biti izpolnjen tudi vsebinski pogoj, to je, da ima zadeva izgled za uspeh.
osebni podatek - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - sodno varstvo
Z dopolnjevanjem oziroma delnim izbrisom v dokumentu vsebovanih podatkov, ki ga zahteva, želi tožnica doseči vsebinsko spremembo poročila, in sicer dejanskih ugotovitev službe za notranji nadzor glede obravnavanega primera ter njenih pravnih zaključkov in napotil. Namen zahteve za dopolnitev, popravo, blokiranje in izbris osebnih podatkov po prvem odstavku 32. člena ZVOP-1 oziroma s to zahtevo povezanega postopka po 33. členu omenjenega zakona ter posledično namen sodnega varstva iz 34. člena ZVOP-1 pa ni tovrstno vsebinsko spreminjanje dokumentov.
Zakonska opredelitev pojma osebni podatek je sicer široka, kar pa ne pomeni, da je kot osebni podatek in s tem podatek, ki uživa pravno varstvo po določbah ZVOP-1, mogoče šteti prav vsako okoliščino, ki se kakorkoli navezuje na ravnanje neke osebe. Kot bistven element pri presoji, ali gre za osebni podatek, je treba upoštevati tudi pogoj, da gre za dejavnik, ki je značilen za (fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno) identiteto osebe. Da bi v tožbenem predlogu navedene dejanske ugotovitve glede zadeve, ki jo je obravnavala služba za notranji nadzor, ter celo pravna mnenja in napotila te službe pomenila takšne za identiteto osebe značilne dejavnike, ni mogoče zaključiti.
Interes tožnice, da se s poročilom službe za notranji nadzor ne seznani javnost, je ustrezno varovan v postopku po ZDIJZ; po 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona se namreč prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne med drugim tudi, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Kot takšni podatki pa se v primeru obravnavanega dokumenta ne bodo šteli v tožbenem predlogu oziroma zahtevku navedeni podatki, ki pomenijo dejanske ugotovitve glede konkretnega primera ter pravno mnenje oziroma napotila službe za notranji nadzor, ampak tisti v dokumentu vsebovani podatki, ki se nanašajo na identiteto tožnice v smislu določbe 2. točke v zvezi s 1. točko 6. člena ZVOP-1.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
V upravno sodni praksi je zavzeto stališče, da lahko v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sodeluje tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Sodišče je zato štelo, da tožnica na podlagi lastništva parcel, na katerih med drugim stoji obravnavani objekt, izkazuje pravni interes za udeležbo v tem postopku kot stranski udeleženec.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - zavrnitev prošnje - politično prepričanje - krvno maščevanje - verodostojnost prosilca - prosilec iz Egipta
Ni bistveno, kdaj in kako je tožnik postal formalni član organizacije, ampak je bistveno, v katerem obdobju je bil politično javno aktiven. Tožnik je nesporno na osebnem razgovoru povedal, da ni siguren in da je bil včlanjen leta 2007 do dneva, ko je zapustil Egipt, med tem ko je v drugi prošnji na isto vprašanje povedal, da je bil član v organizaciji od leta 2006 do 2007 (2 leti). To je prva pomembna nekonsistentnost v zvezi s prvim kriterijem za oceno neverodostojnosti (notranje nekonsistentnosti) in zatrjevanim preganjanjem na podlagi političnega prepričanja, kajti ta element je neposredno povezan z zatrjevano podlago za preganjanje.
Drugi pomemben element v oceni tožnikove neverodostojnosti je v tem, da je tožnik na osebnem razgovoru izjavil, da je bil organizator v okraju B. in da je organiziral sestanke in zborovanja, med tem ko je kasneje povedal, da je v povezavi z aktivnostjo in funkcijo, ki jo je imel v organizaciji, vse pozabil. Ta element zmanjšuje verjetnost, da so se dohodki glede političnega delovanja tožnika v celoti zgodili tako, kot je navedel tožnik. Ne dovolj točen opis teh dogodkov s strani tožnika, predstavlja določen element, ki zmanjšuje verjetnost, da so se dogodki v celoti zgodili tako, kot je pripovedoval tožnik (tretji kriterij za oceno neverodostojnosti).
Dejanja resne škode iz določila 3. alineje 28. člena ZMZ se po pravu EU in tudi po ZMZ ne vežejo na absolutno zavarovane pravice, kot to velja za dejanja preganjanja v zvezi z statusom begunca, ampak gre lahko za dejanja z nižjo intenziteto poseganja v zasebno sfero posameznikov, kot veljajo po 3. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zapuščinski postopek
Tožena stranka standard očitne nerazumnosti oziroma nesorazmernosti utemeljuje zgolj s pavšalnim sklicevanjem na to, da ni znano, da bi bila med strankama sporna kakšna dejstva, ne da bi ugotavljala dejansko stanje in ne da bi navedla razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Direktor zavoda je odgovoren za zakonitost poslovanja, za spoštovanje predpisov in za zakonitost aktov, za izdajanje katerih je pristojen. Z drugimi besedami, odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda pomeni odgovornost za skladnost dela in poslovanja zavoda in v tem okviru tudi dela direktorja s predpisi. Zaradi navedenega je neutemeljen tožbeni ugovor, da je odgovornost direktorja podana le v primeru, ko direktor namerno krši predpise ali splošne akte zavoda, ne pa v vsakem primeru, ko krši predpise ali splošne akte kdo izmed zaposlenih na zavodu ali pa kdo izmed zunanjih izvajalcev. S tem, ko je določene strokovne postopke zaupal zunanjim izvajalcem, ne preneha direktorjeva odgovornost za zakonitost dela zavoda.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni kriteriji - ocena vlog - strokovna komisija
Izpolnjevanje zahtevanih razpisnih pogojev mora izkazati prijavitelj. V pristojnosti strokovne komisije pa je, da opravi strokovno presojo v zvezi s presojo prispelih vlog, tako da prispele vloge strokovno oceni oziroma točkuje po posameznih razpisanih merilih. V konkretnem primeru je iz ocenjevalnih listov obeh ocenjevalcev razvidna ocena po vsakem posamičnem merilu, kot tudi zaključna obrazložitev ocene oziroma kriteriji, ki so vplivali na ocenitev. S tem so bili po presoji sodišča pravni predpisi uporabljeni pravilno.