določitev operaterja s pomembno tržno močjo - pravni interes
Ker je toženka z izpodbijano dopolnilno odločbo razveljavila eno točko regulatorne odločbe, po presoji sodišča z njo ne more biti (negativno) poseženo v tožnikov pravni položaj, saj se s tako odločitvijo obseg po ZEKom-1 naloženih obveznosti po naravi stvari lahko kvečjemu zmanjšuje. Uspeh s tožbo bi pomenil, da bi bila tožniku, pod pogojem, če bi to Delegirana uredba sploh dovoljevala, (ponovno) naložena obveznost (ki je z izpodbijanim aktom razveljavljena), da ne preseže tam določene cene in ne, da bi na podlagi regulatorne odločbe pridobil pravico, da poleg v 4. členu Delegirane uredbe regulirane cene za zaključevanje govornih klicev v mobilnih omrežjih za svoje storitve zaračunava še dodaten znesek.
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila vsebine posameznih maloprodajnih stroškov proizvoda, tj. v zvezi s katerimi aktivnostmi tožnika nastajajo stroški prodajnih provizij, novih priključitev in aktivacij, sprememb obstoječih priključkov, idr., torej zakaj sploh nastajajo oziroma za katere storitve jih tožnik plačuje. Prav tako v odločbi ni pojasnila, v čem se tožnikove maloprodajne ponudbe razlikujejo in kateri so tisti uporabniki, ki se štejejo za nove in kateri za obstoječe (tj. ali velja enako merilo, kot pri stroških modema in STB ali drugačno) in zakaj. Poleg tega ni pojasnjen razlog, zaradi katerega se novi in obstoječi uporabniki (njihovo število) pri stroških istega sektorja obravnavajo različno. Iz tabel a.4.3., b.4.3. in c.4.3. je razvidno le to, koliko je vseh strank tožnika, koliko je novih strank in to, da je pri eni od postavk sicer skupnega sektorja stroški pridobivanja novih strank ter upravljanja in vzdrževanja obstoječih upoštevano večje število novih strank kot pri vseh drugih postavkah, ki se delijo med nove in obstoječe stranke.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara) - obrazložitev odločbe
Drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 vzpostavlja odgovornost izvajalca javnih komunikacijskih storitev za stroške zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev, torej za stroške, nastale s prenosom signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih zaradi zlorabe tretje osebe, in ki niso nastali po krivdi naročnikov ali uporabnikov.
Če iz izvedenih dokazov in dokazne ocene izhaja, da klica nista bila opravljena, potem tožnikova storitev ni bila opravljena in je stranka z interesom ni dolžna plačati. V takem primeru je odveč tudi ugotavljanje, ali naj bi stranka z interesom klic (ki ga ni bilo) dala na čakanje in ali je način in zaporedje klicev v okoliščinah konkretnega primera izkustveno sploh pričakovano ravnanje. Vendar se toženka obenem sklicuje tudi na t. i. "Wangiri klice", pri čemer pa naj ne bi šlo za voljno ravnanje stranke z interesom, ampak naj bi bila klica posledica zlorabe, sistemsko generirana.
ZEKom-1 člen 91a, 91a/1, 91a/5. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti člen 1.
telekomunikacije - telekomunikacijska infrastruktura - spor med operaterji - souporaba
Podvajanje infrastrukture je ob neizkoriščenih možnostih v že zgrajeni infrastrukturi gospodarsko neučinkovito, iz razlogov na strani tako drugega operaterja kot končnega uporabnika. Toženka je pravilno vodila dokazni postopek in ni primarno ugotavljala oziroma zahtevala od A., d.d., da izkaže, da je podvajanje stavbne fizične infrastrukture neučinkovito, kot materialni pogoj, da se z odločbo uredi dostop do stavbne fizične infrastukture tožnika. Prav tako toženka ni bila dolžna presojati popolnosti prošnje stranke z interesom dane tožniku, kot procesne predpostavke za sprožitev medoperaterskega spora.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - podatek o telefonskih klicih - odpis
Med strankami ni sporno, da je stranka z interesom klic na telefonsko številko s klicno kodo +216 vrnila. Vendar ga je, kot je sama tudi na naroku za glavno obravnavo 10. 10. 2023 večkrat prepričljivo zatrdila, takoj prekinila. Klic sicer ni bil prekinjen in je, kot izhaja iz predloženega izpisa iz CDR datoteke, trajal natančno 2 uri (7200 sekund). Tudi tožnica je na naroku povedala, da je v tem primeru šlo za Wangiri klic. Tako golo dejstvo, da je bil klic v navedeni dolžini opravljen, kar izhaja iz izpisa iz CDR datoteke, ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ni prišlo do zlorabe po drugem odstavku 146. člena ZEKom-1. Tožnica je namreč prezrla večkrat omenjeno zakonsko domnevo nezakrivljene zlorabe. Prej navedene ugotovljene okoliščine na strani stranke z interesom in njeno ravnanje - takojšnja prekinitev klica, kar enako zatrjuje ves čas postopka in v kar sodišče ne dvomi, izpričujejo, da je zakonski dejanski stan prvega odstavka 146. člena ZEKom-1 izpolnjen. Na drugi strani ga tožnica zgolj s sklicevanjem na izpis iz CDR datoteke ni izpodbila. Ta zakonska domneva namreč pomeni, da je dokazovanje zlorabe za naročnika oziroma uporabnika olajšano. Dovolj je, da naročnik dokaže, da je storil vse, kar je od njega razumno mogoče pričakovati. To je stranki z interesom ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, navedenih v 23. točki obrazložitve te sodbe, uspelo, medtem ko tožnica niti ni določno zatrjevala nasprotnega.
ZEKom-1 člen 133, 133/3, 142, 217. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijska infrastruktura - upravna zadeva - zavrženje predloga
Predhodno izveden ugovorni postopek pred operaterjem v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz odločitev ali ravnanja operaterja, je predpogoj za vložitev predloga za rešitev spora pred toženko. Če ugovorni postopek ni (bil) izveden, ni pogojev za uvedbo (in izvedbo) postopka pred toženko za rešitev spora med končnim uporabnikom in operaterjem.
Ali bo operater telekomunikacijsko omrežje nadgradil, je stvar njegovega poslovanja kot gospodarske družbe oziroma investicij.
ZEKom-1 člen 100, 100/1, 100/2. ZUP člen 8, 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - pravica do izjave - zaslišanje priče - ustna obravnava
Tožena stranka bi morala tožeči stranki predstaviti študijo, ji razložiti, kako jo bo upoštevala in ji v tem oziru dati možnost izjave. Ker tega ni storila, je njena odločba obremenjena s kršitvijo pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V trenutku, ko uradna oseba ugodi predlogu za zaslišanje prič, mora to izvesti na ustni obravnavi. S tem se uresničuje načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Stranka lahko aktivno sodeluje v postopku. Pisna izjava priče je v tem pogledu izjemen dokaz; to je možnost, ki pride v obzir, ko to dovoljuje narava zadeve. Sem bodo sodile situacije, ko bo strankam zadoščala pisna izpoved priče oziroma jo bodo same predlagale brez zahteve po pričanju na ustni obravnavi.
Ne ZEKom-1 ne kakšen drug predpis toženi stranki ne nalagajo obveznosti zajetja točno določenega obdobja pred izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo.
ZEKom-1 člen 14, 14a, 14a/2, 14a/6, 218, 218/2. ZEKom-2 člen 16, 16/2.
telekomunikacije - dostop do podatkov - posredovanje podatkov - pravna podlaga - zavrženje zahteve
Ne obstoji normativna podlaga za zahtevo tožnic, da se jima podatki posredujejo prav v .xml formatu. Po presoji sodišča je toženka pravilno presodila, da je stranka z interesom dolžna podatke posredovati v enaki obliki, kot jih hrani sama zase, ni pa dolžna zgolj zaradi ugoditve prošnji tožnic te podatke preoblikovati v zaprošeni format.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - elektronska komunikacijska sredstva - mobilni telefoni - odgovornost operaterja
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je oblikovalo jasno stališče, po katerem odgovornost operaterjev ni omejena na posebne primere varnostnih tveganj omrežja. V tej luči zavzemanje tožeče stranke za (zgolj) sistematično razlago pravila ni osnovano. Ostale metode, jezikovna, logična, zgodovinska, zlasti pa namenska (funkcionalna ali teleološka) kažejo, da je drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 uredil (tudi) zlorabo elektronskih komunikacijskih storitev v tehničnem pomenu.
Ni dvoma, da je prenos SMS sporočil kot prenos signalov ena od telekomunikacijskih storitev v tehničnem pomenu. Kot tak je je zabeležen v CDR zapisih operaterjev. Toda golo dejstvo, da je bil prenos SMS sporočil opravljen, ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ni prišlo do zlorabe po drugem odstavku 146. člena ZEKom-1. Tožeča stranka je prezrla večkrat omenjeno zakonsko domnevo nezakrivljene zlorabe. Ugotovljene okoliščine na strani Naročnika in Uporabnika (število sporočil, časovni razmaki med posameznimi sporočili, čas njihovega prenosa, dejstvo da so bili usmerjeni le enemu prejemniku, pretekli vzorec pošiljanja sporočil Uporabnika, aparat brez posebnosti) in njuno ravnanje (takojšnja zahteva po blokadi in menjava številke ter ponovna zahteva za ustavitve storitev) izpričujejo, da je zakonski dejanski stan prvega odstavka 146. člena ZEKom-1 izpolnjen. Na drugi strani ga tožeča stranka s posplošenimi navedbami o škodljivi aplikaciji, virusu ali sporočilih s šumniki in presledki ni izpodbila. Z drugimi besedami, ta zakonska domneva pomeni, da je dokazovanje zlorabe za naročnika oziroma uporabnika olajšano: dovolj je, da dokaže, da se je zatekel k vsem razumnim zaščitnim ukrepom in sledil navodilom operaterja.
telekomunikacijska infrastruktura - spor med operaterji - operater s pomembno tržno močjo
Postopek reševanja spora med operaterji po prvi alineji prvega odstavka 217. člena ZEKom-1 ni namenjen spreminjanju regulatornih obveznosti operaterjev, ki so bili na podlagi analize trga določeni za operaterje s pomembno tržno močjo. Zato predlogu tožnika za rešitev medoperaterskega spora med njim in stranko z interesom zaradi obračunavanja redne in akcijske cene veleprodajne storitve razvezanega dostopa do optične krajevne zanke ... v skladu z Odločbo 3a, tako da se akcijski popusti upoštevajo ne glede na podpis aneksa s strani tožnika, tudi po presoji sodišča ni bilo mogoče ugoditi. Odločanje o medoperaterskih sporih je namreč v razmerju do regulacije trga subsidiarnega značaja.
Tožnik je s svojo zahtevo v medoperaterskem sporu od toženke dejansko zahteval ugotovitev, da je stranka z interesom kršila zgoraj navedene obveznosti iz regulatorne odločbe. S takšno zahtevo pa tožnik ne more uspeti, saj se ugotavljanje obstoja navedenih kršitev namreč opravi v postopku nadzora v skladu z 224. členom ZEKom-1, ne pa v postopku reševanja medoperaterskega spora.
revizija v upravnem sporu - nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Sodišče ugotavlja, da je tožnica v obravnavani zadevi, kot izhaja iz sodnega spisa, revizijo 29. 8. 2023 vložila v dveh izvodih, reviziji pa ni priložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. V skladu z določbo drugega odstavka 373. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je takšna revizija nepopolna. Ker pa se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP v povezavi s 336. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče revizijo zavrglo na podlagi določbe prvega odstavka 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da (med drugim) nepopolno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3. ZEKom-1 člen 106, 106/5, 223, 223/1, 224.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - izvršljivost odločbe - ničnost odločbe
Dispozitiv ne nasprotuje pravnemu redu, ukrep pa je tudi tudi objektivno gledano mogoče izvršiti. Vsebuje namreč kršitev, ki je kvalitativno in kvantitativno opredeljena, saj tožniku nalaga, da popravi napačne cene svojih storitev, ki jih je ta zaračunal iskalcem dostopa v obdobju od 1. 6. 2018 do 30. 6. 2018, na način, da objavi obvestilo o spremembi cen storitev veleprodajnega lokalnega dostopa do NGA omrežja na fiksni lokaciji.
Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval napačno ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi, tj. vrne napačno zaračunane zneske. Zato ni mogoče pritrditi tožniku, da je toženka v odločbi z dne 21. 6. 2021 z naložitvijo povrnitve razlike med cenami, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, in cenami, ki jih je tožnik zaračunal iskalcem dostopa, odločila o civilnopravnih razmerjih, torej mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
ZEKom-1 člen 129, 129/2. ZDDV-1 člen 84, 84/1, 84/3.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - enostranska sprememba pogojev - zaračunavanje storitev
Ker tožnik odstopnega upravičenja ni izkoristil in od naročniške pogodbe ni odstopil po preteku 30 dni od objave sprememb, je bilo naročniško razmerje spremenjeno tako, da stranka z interesom kot operater tožniku zaračunava 1,00 EUR z DDV za izdajo tiskanega računa. Tožnik je imel možnost, da se odloči za brezplačno izdajo računa v elektronski obliki, kar mu je izrecno priporočal tudi operater, vendar je ni izkoristil.
Niti ZDDV-1 niti ZEKom-1 ne vzpostavljata pravice prejemnika računa oziroma naročnika do brezplačne izstavitve računa v papirnati obliki, temveč je plačljivost računa, izdanega v navedeni obliki, prepuščena poslovni odločitvi operaterja.
ZEKom-1 člen 223, 223/1, 224, 224/1, 224/2. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3, 164, 164/2, 213, 279, 279/1, 279/1-3. ZIN člen 3, 3/2.
telekomunikacije - postopek nadzora - ničnost odločbe - izrek - jasnost izreka - dokazovanje - rezultat dokazovanja - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka
V postopku nadzora se uporablja ZIN (prvi odstavek 223. člena ZEKom-1). Ta nima pravil o izreku odločbe, zato pride v poštev 213. člen ZUP (drugi odstavek 3. člena ZIN). Ta v šestem odstavku zahteva, da je izrek kratek in določen. Pojem določnosti se nanaša na vsebino pravic ali obveznosti oziroma pravnih koristi. Z drugimi besedami, izrek mora biti konkreten (točno opredeljeno ravnanje ali opustitev) in nedvoumen.
Uporaba dokazov v ožjem pomenu vključuje tudi njihovo predstavitev, predstavitev njihove ocene in izida dokazovanja v obrazložitvi odločbe. Pomembna je zlasti pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o njem izreče. Dokazi in rezultati dokazovanja morajo biti del obrazložitve odločbe.
ZEKom-1 člen 57, 57/2, 57/2-3, 57/7. ZUS-1 člen 32.
dodelitev radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence - območje pokrivanja
Sodišče sodi, da je treba že med postopkom spremembe ODRF, uvedenim po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 57. člena ZEKom-1, kolikor imetnik ODRF poda takšne navedbe, ugotoviti tudi, ali je spremenjena radijska frekvenca primerljiva v smislu sedmega odstavka 57. člena ZEKom-1, to je da imetniku omogoča izvajanje enakovrednih storitev, če razlogi za spremembno niso nastali po njegovi krivdi.
poštne storitve - zmotna uporaba materialnega prava - odškodnina za poškodovan paket - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče ugotavlja, da toženka zaradi zmotne uporabe predpisa dejstev v zvezi s tem, ali je bila glede na določbo 49. člena ZPSto-2 in Splošne pogoje (zlasti celotni 5. člen, ki se nanaša na vse pakete, ne zgolj na lomljivo blago) embalaža poštne pošiljke za poslano blago ustrezna, sploh ni ugotavljala, saj odločba razen ugotovitve, da klubska mizica ni bila oblazinjena, ne vsebuje pravno relevantnih dejstev o tem, kakšna je bila sploh embalaža paketa oziroma njena kakovost in presoje, ali je taka embalaža za prevoz te vrste blaga primerna. Tožnica zato utemeljeno opozarja, da toženka ni ugotovila vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo in je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ...com v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www...si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - plačilo opravljenih storitev - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara) - odgovornost operaterja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožnica pravilno opozarja, da je taka obrazložitev sama s seboj v nasprotju in je ni mogoče preizkusiti. Če namreč iz izvedenih dokazov in dokazne ocene izhaja, da klici niso bili opravljeni, potem storitev tožnice ni bila opravljena in je stranka z interesom ni dolžna plačati. V takem primeru je odveč tudi ugotavljanje, ali naj bi stranka z interesom klic (ki ga ni bilo) dala na čakanje in ali je način in zaporedje klicev v okoliščinah konkretnega primera izkustveno sploh pričakovano ravnanje. Vendar toženka istočasno, ko navaja, da promet ni mogel biti opravljen, trdi, da so bili klici opravljeni, pri čemer naj ne bi šlo za voljno ravnanje stranke z interesom ampak so bili klici kot posledica zlorabe mobilnega priključka stranke z interesom sistemsko generirani.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - goljufija (prevara)
Če je do spornega prometa na podlagi odhodnega klica v Tunizijo prišlo brez ravnanja stranke z interesom, bi šlo za zlorabo v smislu drugega odstavka 146. člena ZEKom-1, saj se o vprašanju krivde za strošek v breme stranke z interesom, ob nikakršnem ravnanju uporabnika v zvezi s telefonom, ne bi mogli niti spraševati.
Toženka bi morala ob trditvi, da je bil opravljen sistemsko generiran klic, pojasniti tudi, na kakšen način je to mogoče, oziroma na čem ta njena ugotovitev temelji.