brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev prošnje - verjeten izgled za uspeh - razlogi za obnovo postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nova dejstva ali dokazi so obnovitveni razlog le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dejstva ali dokaze.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4/1, 4-2, 6, 6/1, 6/1-f.
podatki GPS naprave - uporaba službenega vozila - evidenca uporabe službenih vozil - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Z izvajanjem GPS sledenja vozil v lasti tožeče stranke nastaja posebna zbirka osebnih podatkov, ki vsebuje veliko količino lokacijskih podatkov zaposlenih posameznikov, t. j. podatkov, kje točno (mikrolokacija) se točno določeni zaposleni v določenem trenutku nahaja oziroma se je nahajal s službenim vozilom.
Stalnega sistematičnega sledenja vsem potem službenih vozil na način, da tožeča stranka neselektivno zbira podatke o celotnih poteh posameznih vozil, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot potrebnega za doseganje izkazanih zakonitih interesov tožeče stranke, t. j. varovanja vozil, opreme in dokumentov, ki se nahajajo v vozilu, določitve lokacije v primeru prometne nesreče in organizacije ter racionalizacije delovnih procesov tožeče stranke.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 20. ZUP člen 9, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - cenzus - plača - nagrada - neperiodični dohodek - pravica do izjave
Nagrada za dolgotrajno uspešnost, izplačana tožnikovi partnerki v februarju 2024, je občasen in neperiodičen dohodek. Toženka je po presoji sodišča zmotno ugotovila dejansko stanje, ker je upoštevala nagrado za dolgotrajno uspešnost tožnikove partnerke, izplačane v februarju 2024 v znesku 1.238,38 EUR, kot redni periodični dohodek, posledično zmotno uporabila materialno pravo.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2-2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - začasna odredba - zavrženje prošnje - prosilec iz Maroka
Bistvenega pomena je to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Morebitno grdo ravnanje hrvaških policistov, ki se ne nanaša na azilni postopek (pač pa na ravnanja ob poskusih ilegalnega prehoda meje) ne izkazuje tehtnih razlogov za obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede obravnave predanih prosilcev po Uredbi Dublin III in zaradi teh okoliščin sam po sebi še ni podan dvom, da bo pritožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.
Vrnitev tožnika Bosno in Hercegovino ob poskusu ilegalnega prehoda meje, ne more pomeniti sistemskih pomanjkljivosti v azilnem sistemu Republike Hrvaške.
Za tožnika ne obstaja nevarnost sistemskih pomanjkljivosti azilnega sistema na Hrvaškem, niti nevarnost, da bo ob predaji Hrvaški podvržen življenjskih razmeram, ki zanj pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje v smislu 4. člena Listine EU. S tem tožnik ni izkazal težko popravljive škode.
ZNB člen 22a, 22a/4, 22a/9, 22č, 22č/1. ZUP člen 138, 138/1, 214, 214/1.
cepljenje - opustitev cepljenja - zavrženje predloga - nepopoln predlog - komisija za cepljenje - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Zavrženje predloga tožnikov za opustitev cepljenja brez strokovne (medicinske) presoje dokumentacije in v tem oziru odsotnost konkretizirane obrazložitve, ob dejstvu, da je tožnica v postopku podala zahtevo za razgovor pred komisijo, da je v predlogu za opustitev cepljenja navedla nezaželene učinke in bolezenska stanja, ki so po njenih opažanjih neporesredna posledica cepljenja in izrecno izpostavila tudi, da resnično dejansko stanje hčere ni zajeto v zdravstvenem kartonu otroka, po presoji sodišpča ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - očitno nerazumna zadeva - izpodbijana odločba - neobrazložena odločba
Sodišče meni, da je tožnikova tožba utemeljena v delu prošnje za dodelitev BPP za vložitev odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo, ker naj mu v ZPKZ Koper ne bi zagotavljali primerne zdravstvene oskrbe in zdravljenja pri specialistih. Sodišče v tem delu pritrjuje tožniku, da toženka ni pojasnila, zakaj naj bi bila v tem delu njegova prošnja neutemeljena, torej mu pritrjuje, da v tem delu njene odločitve ni mogoče preizkusiti. Toženka je navedla zgolj to, da tožnik za svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, pač pa le izvid, ki je bil izdan leto dni po tem, ko je bil tožnik izpuščen iz pripora in da zato njegova prošnja ni razumna.
Izrek odločbe ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o katerem predmetu oziroma katerem zahtevku je z njim odločeno. Pri tem je treba upoštevati, da izreka odločbe ni mogoče nadomeščati ali dopolnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - odvzem prostosti - pravica do obrambe
Ker je tožnik prosil za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi mu po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
Sodišče v bistvenem pritrjuje tožniku, da mu je bil DDV neutemeljeno odmerjen, pri čemer pa mu ni bil odmerjen z izpodbijano odločbo (ker mu je bil obenem tudi vrnjen), temveč v prejšnjih odločbah prvostopenjskega organa. Ob popravku odbitka in izstopnega DDV, do odmere davka namreč ne pride. Zato ima tožnik prav, da z odločitvijo v izpodbijani odločbi, finančni učinki napačne odločitve prvostopenjskega organa niso v celoti odpravljeni. Davčni organ namreč tožniku ni priznal obresti od zneska 54.472,00 EUR, ki mu pripadajo na podlagi prvega odstavka 99. člena ZDavP-2.
denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ovira za vrnitev podržavljenega zemljišča v naravi - funkcionalno zemljišče k stavbi - predhodno vprašanje
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da je elektroenergetski vod v njeni lasti, saj z ničemer ni izkazano, da je ta vod zgradil njen pravni prednik pri gradnji po citiranem enotnem dovoljenju za gradnjo z dne 25. 4. 2003, temveč je bilo v dovoljenju celo določeno, da bodo zgrajeni objekti priključeni na že obstoječe omrežje, katerega del je vod pod zemljiščem s parc. št. 442/1, k.o. ..., čemur tožnica tudi ne nasprotuje. Zato je tudi nerelevantno, da je vod neločljivo povezan z njenim TC.
V spis predložene grafike energetske infrastrukture (tako v upravnem postopku, kot k tožbi v upravnem sporu) pa po oceni sodišča izkazujejo (zgolj) zgoraj povedano in kar ni sporno: da elektro omrežje, ki služi (tudi) za napajanje TC in pripadajočih objektov, poteka pod obravnavanim zemljiščem, nikakor pa to ne pomeni, da je elektroenergetski vod pod obravnavanim zemljiščem zato sedaj v lasti tožnice, zaradi česar naj bi bila podana ovira za vrnitev nepremičnine v naravi.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - suspenzivni učinek - predaja prosilca odgovorni državi članici
Predaja prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici, ki mora biti izvršena v šestih mesecih od potrditve zahteve za sprejem, se lahko odloži na podlagi vloženega pravnega sredstva. Če tak odložilni učinek obstaja (glede na ureditev v ZUS-1 ima tak učinek izdana začasna odredba), ne more priti do zamude pri predaji in ne do prenosa odgovornosti na Republiko Slovenijo. V takem primeru začne šestmesečni rok ponovno teči od končne odločitve o pritožbi, to je s sodno odločitvijo, s katero se odloči o temelju postopka in s katero ni več mogoče ovirati te izvedbe.
mednarodna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - zamuda roka
Ni sporno, da je bila tožniku z odločbo št. 2142-421/2022/10 (1222-16) z dne 25. 7. 2022 priznana subsidiarna zaščita do 3. 8. 2023, ni sporno, da je tožnik Prošnjo poslal 13. 7. 2023. Odločitev toženke, da je Prošnja vložena prepozno, ker ni vložena 30 dni pred 3. 8. 2023 je zato tudi po presoji sodišča na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZMZ-1 pravilna in zakonita.
ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 34, 34/5.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - potek roka - odprava odločbe
Sodišče ugotavlja, da se je trimesečno obdobje v smislu člena 20(2) Uredbe Dubilin III v Republiki Sloveniji vložena prošnja za mednarodno zaščito, zaključilo 4. 2. 2024. Glede na to, da je tožena stranka podala zahtevo za ponovni sprejem šele 9. 5. 2024, se je odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito v skladu s tretjim odstavkom 23. člena Uredbe Dublin III prenesla na Republiko Slovenijo.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost ob pridobitvi - vrednost ob odsvojitvi - davčna osnova - stroški investicij - znižanje davčne osnove - objektivno neto obdavčenje
V obravnavanem primeru iz prodajne pogodbe (3. člen) izhaja, da je v končnem rezultatu stroške investicij in vzdrževanja v smislu povečanja vrednosti nepremičnine ekonomsko gledano nosila tožnica in ne investitorka (kasnejša kupka). Objektivno neto načelo obdavčenja, zato terja, da se od dohodka, ki ga je davčni zavezanec prejel, odštejejo za njegovo pridobitev nastali stroški, saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca. V okoliščinah obravnavnega primera je zato treba izhajati iz dejstva, da je tožnica naknadno prevzela nase stroške adaptacije oziroma investicij v nepremičnino in da gre torej za stroške, ki jih je plačala davčna zavezanka v smislu 1. točka sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2.
nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je z dne 9. 9. 2024 ostala nerazumljiva. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 po ugotovitvi, da so pomanjkljivosti tožbe take, da onemogočajo obravnavanje zadeve, tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZKZ člen 23, 23/4. ZG člen 47.
kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - prizadeta stranka - tožbeni predlog v upravnem sporu
Sodišče se pri preizkusu procesne predpostavke, ali ima stranka pravni interes za udeležbo v upravnem sporu, kar je pogoj za priznanje položaja stranke, praviloma opre na izpodbijani akt in tožbo, pri čemer je pomemben tudi tožbeni predlog. Sodišče namreč presoja upravni akt v mejah (dejanske vsebine) tožbenega predloga, ni pa vezano na tožbene razloge (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).
Toženka pravilno povzema načelno pravno mnenje z dne 6. 4. 2012, o katerem je VSRS zavzelo stališče, da je ponudba, dana na podlagi 20. člena ZKZ, zavezujoča v razmerju (le) do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti v smislu prvega odstavka 25. člena OZ. Le v razmerju do oseb, ki so podale izjave o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ. Zgolj v razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, gre torej za ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb in s tem za vabilo k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena OZ) ter je odločitev o tem, ali bo nepremičnino prodal, v domeni lastnika.
Glede na citirano obrazložitev prvostopenjskega in pritožbenega organa pa je po presoji sodišča utemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je davčni organ citiran sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Črno goro, ki se neposredno uporablja, v uporabil konkretnem primeru. Glede pravilne uporabe materialnega prava izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusit.
Sodišče zato sodi, da tudi ureditev splošne davčne olajšave, s katero je določen znesek dohodka, ki se ne obdavčuje z letno odmero dohodnine, sodi v to polje proste presoje. Tožnikovi argumenti, češ da država, kolikor obdavčuje tudi dohodek v višini minimalnih stroškov zavezanca za njegovo preživetje, na ta način krši določena ustavna načela (npr. načelo socialne države, posega pa tudi v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti), je prepričljiva, vendar pa sodišče sodi, da je način zagotavljanja sistema, ki bo skladen s temi ustavnimi načeli in tudi z načelom plačevanja davkov po ekonomski sposobnosti, s čimer bo zagotovljen ustrezen nivo socialne varnosti, v prosti presoji države.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna olajšava - prispevki za socialno varnost - zmanjšanje osnove za odmero - delo v tujini - napačna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je utemeljen tožnikov tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je davčni organ citiran sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Črno goro, ki se neposredno uporablja, uporabi v konkretnem primeru. Glede pravilne uporabe materialnega prava izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz nje ne izhaja, kako je davčni organ glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru uporabil relevantno materialno pravo (pravna subsumpcija).
Sodišče ugotavlja, da tožnica vse do izdaje tega sklepa ni odpravila vseh pomanjkljivosti, tako kot ji je s pozivom naložilo sodišče, zato je tožba ostala nepopolna in jo je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo. Ker je bila tožba nepopolna že iz tega razloga, se sodišče do ostalih nepravilnosti ni opredeljavalo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s sklicevanjem na izpodbijano odločbo v tem upravnem sporu ne more doseči, da bi prosilec ali kdo tretji podatke o kratici imena in priimka uradnika tožeče stranke iz tega zapisnika, širil drugim.
Tožeča stranka ne izkazuje svojega pravnega interesa za predlog za izdaje začasne odredbe oziroma vložitev tožbe v upravnem sporu.