Izpodbijana odločba ne vsebuje razlage zahtevkov stranke in njegovih navedb o dejstvih niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev, zato se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka. Ob takih okoliščinah sodišče ne more preizkusiti niti, ali je tožena stranka prekoračila zakonski okvir iz 24. člena ZBPP, posledično pa tudi ne tožnikovih tožbenih navedb.
Prvostopenjski organ je s tem ko je odločil o ugodnosti po Konvenciji, čeprav je tožnik zahteval odbitek v tujini plačanega davka po določbah ZDoh-2, odločil mimo tožnikovega zahtevka. Četudi se davek, ki ga je treba napovedati, po uradni dolžnosti odmeri z odmerno odločbo davčnega organa, pa je priznanje pravice do odprave dvojne obdavčitve vezano na tožnikov zahtevek, ki ga poda v sami davčni napovedi. Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZUP se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti. Z odločbo se ne odloči o drugih zadevah, ki niso predmet postopka, niti odločitve o njih ni zahtevala stranka v postopku. Če organ odloči z odločbo še o drugih vprašanjih, pa gre za zadeve, o katerih se postopek vodi le na zahtevo stranke, gre v tem delu za prekoračitev pristojnosti in ničnostni razlog.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so poleg navedbe pravne podlage predmetnega javnega razpisa ter opisa postopka ocenjevanja prijav, navedeni le kriteriji ocenjevanja prijav ter število točk, ki jih je dosegla predmetna prijava. Navedeno pa ne zadosti standardu obrazložitve upravne odločbe po prvem odstavku 214. člena ZUP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ni razviden opis ocenjevalnih kriterijev, niti ni podana obrazložitev ocene tožnikove prijave po posameznih krierijih. Iz izpodbijane odločbe torej ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je bila predmetna prijava na javni razpis zavrnjena.
Ni sporno, da je tožnik 13. 3. 2025 umaknil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in da je bil istega dne predan Republiki Hrvaški. S tem dejanjem je izpodbijani sklep prenehal učinkovati, zato si tožnik svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana. Drugega pravnega interesa tožnik (po pooblaščenki) ni navedel.