ZJF člen 106i, 106l. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 220.
javni razpis - sofinanciranje programa - pogoji javnega razpisa
Sodišče povzema ključno zahtevo pri izvedbi javnega razpisa - da je ta jasen in transparenten, da so v njem predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se njegova vloga obravnava po vsebini, in da enaki pogoji veljajo za vse prijavitelje. Skladno s tem izhodiščem je sodišče presojalo, ali je tožena stranka s tem, ko je sporni posebni pogoj upravičenosti določila v podpoglavju 3.4.4.1 poglavja 1.a Priročnika, ki je del razpisne dokumentacije, na katero se je sklicevala v Javnem razpisu, take zahteve o izvedbi javnega razpisa upoštevala in ali je torej izvedba Javnega razpisa (ne)zakonita. Mnenje sodišča je, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo, na katero se ta sklicuje in mora biti vsem zainteresiranim dostopna pod enakimi pogoji, treba šteti za zaključeno celoto. Povedano drugače - sodišče presoja, da mora vsak javni razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predvideva pravna podlaga za njegovo objavo, da pa se lahko podrobnejša vsebina javnega razpisa in podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, določijo tudi v razpisni dokumentaciji, ki je njegov sestavni del. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Smiselno enako to določa tudi četrti odstavek 23. člena Uredbe o norveškem finančnem mehanizmu. ZJF, Uredba o finančnem mehanizmu EGP in Uredba o izvajanju norveškega finančnega mehanizma sicer določajo le obvezne elemente, ki jih mora imeti javni razpis, kar pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti, določene s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, da se ta sklicuje tudi na razpisno dokumentacijo kot na njegov sestavni del, s tem da mora biti ta dostopna za vse zainteresirane prijavitelje.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetniku - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz navedene določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Na podlagi te določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-20, 3/1-36, 4, 79, 84. GZ-1 člen 104, 128, 128/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - inšpekcijski zavezanec - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev ne bis in idem
Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
akti sodišč - odločitev nosilca sodne veje oblasti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Upravni spor ni namenjen nadzoru zakonitosti nad izvrševanjem oblasti na področju sodne funkcije, ki jo opravljajo sodišča splošne pristojnosti ali specializirana sodišča v delovnopravnih in socialnih sporih.
Ker predstavljata sodba in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katerima je bilo odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, posamični sodni odločbi, izdani v okviru izvrševanja sodne funkcije v postopku socialnega spora, tožba v upravnem sporu zoper takšna akta, ki nista upravna akta v smislu 2. člena ZUS-1, ni dovoljena.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem oziroma za izvensodno reševanje sporov. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
ZSZ člen 58, 60, 60/2, 60/4, 61, 61-1. ZGO-1 člen 218, 218b.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 (in je temu sledila tudi upravnosodna praksa) pojasnilo, da je odmera nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upravičena, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja in infrastrukture, ne glede na to, ali je bil ta priklop izveden. Tako stališče torej smiselno izenačuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča - za vse je treba presojati, ali imajo možnost dejanske priključitve na javno komunalno omrežje in infrastrukturo.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 100
Pravilno je stališče organa, da gre pri postopkih na podlagi javnih razpisov za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Namen pogojev javnega razpisa je namreč v zagotovitvi enakega obravnavanja vseh prijaviteljev in onemogočanja samovolje pri odločanju. Neupoštevanje pogojev bi pomenilo neenako obravnavanje drugih prijaviteljev, ki so spoštovali pogoje razpisa. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge (oz. v daljšem roku, če tako izhaja iz javnega razpisa) in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena.
ZBPP člen 40, 40/1, 40/6, 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravni interes - delno zavrženje tožbe
Po stališču sodne prakse je priznan pravni interes upravičencev do brezplačne pravne pomoči v (morebitni) obveznosti vračanja zneska, izplačanega iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Ne gre torej za iste pravice oziroma obveznosti, kot jih varuje odvetnik v upravnem postopku odmere, hkrati pa posledica odločitev odmere, t. j. plačilo zneska odvetnika, lahko vpliva na bodoči pravni položaj upravičenca.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Sodišče najprej pojasnjuje, da je vprašanje kdaj je storitev opravljena, odvisno od vrste odobrene brezplačne pravne pomoči oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Nesporno je, da se oblika in obseg pravne pomoči nanaša na ESČP kot mednarodno sodišče. Zato je povsem očitno, da v obravnavanem primeru ne gre za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, saj gre za mednarodno sodišče, katere pravna podlaga za obseg dodelitev pravne pomoči je določba sedme alineje 26. člena ZBPP, ki določa:"pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči".
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki - zapisnik - test javnega interesa
Po podatkih AJPES je tožnica organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in je v 100 % lasti Republike Slovenije in je zavezanka po 1.a členu ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
Tožena stranka je glede na določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilno presojala obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevane informacije s širših vidikov, to je njenega finančnega vpliva in okoljske sprejemljivosti investicije, za katero je nadzorni svet tožnice na Zapisniku z dne 19. 10. 2009 soglašal z izdajo starševske garancije za investicijo in dal predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009.
Po tem, ko pristojni organ izda glavno odločbo, s katero razveljavi začasno odločbo in sprejme končno odločitev v zadevi, ni več podan pravni interes za izpodbijanje začasne odločbe s pritožbo v pritožbenem postopku oziroma s tožbo v upravnem sporu. Spremembo pravnega položaja, ki ga je vzpostavila začasna odločba, je torej mogoče doseči le, če se jo izpodbije še v času njene veljavnosti, ko je še podan pravni interes za njeno izpodbijanje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pavšalne navedbe
Tožnici je bila v upravnem postopku dana možnost izjave o ugotovitvah postopka; do navedb, ki jih je podala, sta se upravna organa, zlasti drugostopenjski, primerno izrekla. Pojasnila sta tudi pravno podlago za izrečeni ukrep, to so citirane določbe prvega odstavka 7. člena ter določbe 107. člena ZKZ. Tožnica je v tožbi ugovarjala, da je izpodbijana odločba neutemeljena, vendar so njene tožbene navedbe ostale na zelo splošni ravni, za svoje zatrjevanje, da odločba ne odraža pravega stanja, pa tudi ni predlagala nobenih dokazov.
Ker je Upravno sodišče RS s sodbo odpravilo zgolj sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4934-116070/2017-1 z dne 28. 8. 2017, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožeči stranki v izpodbijani odločbi vrnila zgolj sredstva zbrana ob izvršitvi tega sklepa in samo ta sklep je predmet tega upravnega spora.
Tožeča stranka navaja, da gre za isti dolg, isto dejansko in pravno stanje, vendar je vsak sklep samostojna celota in se o vsakem vodi poseben postopek.
inšpekcijski postopek - gradbeni inšpektor - nelegalna gradnja - nelegalen objekt
Predmetna gradnja je novogradnja objekta, ki po predpisih tako v času gradnje kot v času inšpekcijskega nadzora predstavlja nezahtevni objekt. Za to gradnjo ni bil izdano gradbeno dovoljenje , kar pomeni, da gre za nelegalen objekt po določbah 82. člena GZ.
priključitev na javno cesto - soglasje občine - molk organa prve stopnje - pritožba zaradi molka - predlog za obnovo postopka
Toženka je po presoji sodišča s soglasjem/2014 lahko posegla (tudi) v zasebni interes tožnikov oziroma v njuno pravno korist, kot jo opredeljuje drugi odstavek 43. člena ZUP. Posledično odločitve o zavrženju pritožbe tožnikov zaradi molka organa ni mogoče utemeljiti na zaključku, da pritožbe ni vložila upravičena oseba. Tožnika sta kot vlagatelja predloga za obnovo postopka upravičena vložiti pritožbo zaradi molka organa, če o njunem predlogu ni bilo pravočasno odločeno. V obravnavanem primeru sta vložila pritožbo na podlagi četrtega odstavka 222. člena ZUP, po katerem je pritožba dopustna, če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku.
ZIntPK člen 4, 4-3. Uredba o upravnem poslovanju (2005) člen 32. ZLS člen 33a, 33a/3, 49, 49/3.
korupcija - ugotovitve o konkretnem primeru - kršitev osebne integritete - zloraba pooblastil - kršitev predpisov
Funkcionarji in javni uslužbenci ravnajo v skladu z integriteto, če spoštujejo pravne predpise in temeljna etična načela, ki veljajo v družbi. S tem, ko pri opravljanju nalog ravnajo zakonito (načelo zakonitosti) in pošteno (etično) oziroma v skladu s pravno dopustnimi cilji, aktivno pripomorejo k udejanjanju vrednot pravne države, to pa v javnosti vzbuja zaupanje v njihovo delo kot tudi v delo državnih ali lokalnih institucij, v okviru katerih jim je zaupano opravljanje določene funkcije, naloge, pooblastila ali jim je dana druga pristojnost.
Zahtevo za vpogled v vse postopke, ki so bili podlaga za pripravo dokumenta ter za njegovo izločitev in uničenje, je tožnik podal direktorju občinske uprave, s čimer je očitno želel vplivati na njeno delo, čeprav za usmerjanje ali nadziranje občinske uprave ni imel pooblastila župana. Navedeno tudi po presoji sodišča predstavlja ravnanje, ki ni v skladu s pričakovanim delovanjem funkcionarja, saj ni zakonito oziroma v skladu z določbami ZLS, iz katerih izhaja, da lahko podžupan usmerja in nadzira občinsko upravo le, če ima za to pooblastilo župana, ki je že po samem zakonu pristojen usmerjati in nadzirati upravo lokalne skupnosti.
Odgovornosti za storjeno dejanje se tožnik ne more razbremeniti s sklicevanjem na svoje pomanjkljivo poznavanje pravnih predpisov. Za funkcionarje in javne uslužbence se namreč pričakuje, da ravnajo vestno in skrbno ter poznajo svoje obveznosti in dolžnosti oziroma predpise s področja svojega delovanja in da v skladu z njimi tudi vselej ravnajo (načelo zakonitosti).
Podajanje izjav, ki se (kasneje) izkažejo za neresnične, je namreč v nasprotju s temeljnimi etičnimi pravili, ki veljajo v družbi. Funkcionarji oziroma javni uslužbenci s tovrstnimi izjavami v temelju rušijo zaupanje javnosti v njihovo delo (v poštenost in ugled) in ugled institucij, v okviru katerih opravljajo svojo funkcijo oziroma naloge, ki so jim v javnem interesu zaupane.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - zdravstveno stanje prosilca
Okvir prošnje za mednarodno zaščito je tako v rokah prosilca. Ocena toženke, da tožnik ni zatrjeval dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi njegove pripadnosti določeni rasi/etnični skupini, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, niti resne škode oz. da je zatrjeval dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, je pravilna. Tožnik je zatrjeval le zdravstvene težave (v tožbi navaja, da je dejansko invalid) in slabe ekonomske razmere v državi.
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 20
ravnanje z odpadki - prevzem odpadne embalaže - okoljevarstveno dovoljenje - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Sodna praksa je že zavzela stališče, da DROE ni dopustno nalagati obveznosti ravnanja s tisto odpadno embalažo, ki izvira od proizvajalcev, ki svoje obveznosti za ravnanje z odpadno embalažo izpolnjujejo sami, in za ravnanje s tisto odpadno embalažo, za katero ne velja obveznost PRO.
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, ali količine, ki bi jih v obdobju morala prevzeti tožnica, pravilno ugotovljene.