DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079932
ZDen člen 19, 19/1, 88.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – nemožnost vrnitve v naravi – stanje ob zaključku glavne obravnave – pojem razpolaganja
Ker je bilo v upravnem postopku pravnomočno odločeno, da se tožeči stranki sporno premoženje ne vrne v naravi (temveč ji pripade denarna odškodnina), sklicevanje na prepoved razpolaganja (iz 88. člena ZDen) ni več smiselna, saj (ob zaključku glavne obravnave) ni več realne možnosti za vrnitev premoženja v naravi.
S sporno pogodbo je denacionalizacijski zavezanec predal prostore v uporabo (drugo) toženi stranki za nadaljevanje kontinuiranega procesa izobraževanja, s čemer pa se lastništvo ni spremenilo in se torej položaj tožeče stranke ni poslabšal.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – originaren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - otvoritvena bilanca
Ker je tožena stranka postala lastnica spornih nepremičnin po 1. 5. 1998 na podlagi odločbe državnega organa, tožeča stranka ne more uveljavljati zahtevka po ZZLPPO. Za ex lege prehod premoženja bi šlo, če bi šlo za premoženje, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja to premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0063114
ZLNDL člen 3. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2. OZ člen 333, 333/6, 393, 406. SPZ člen 11, 11/1, 63.
pravica do uporabe – posebni skupni deli v etažni lastnini – kotlovnica – domneva lastništva – trajno dolžniško razmerje – odpoved pogodbe – solidarnost na strani upnikov
Domneva, zajeta v 23. členu SZ-1, da so posebni skupni deli večih večstanovanjskih stavb skupna lastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, ki jim takšen skupni del služi, je vzpostavljena zgolj v primeru, da je skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe, vknjižena v zemljiški knjigi.
Posledica odpovedi je, da preneha trajno ravnanje in nadomestilo zanj (v obravnavanem primeru je tako prenehala obveznost tožečih strank mesečno plačevati določena sredstva na račun, namenjen vzdrževanju kotlovnice, in obveznost tožene stranke zbirati ta sredstva). V takšnih primerih ima upnik pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala. A contrario to pomeni, da lahko vsak zahteva od nasprotne stranke vračilo tistega, kar je na podlagi pogodbene obveznosti dal, pa v zameno ni dobil nasprotne izpolnitve.
V dani situaciji gre za primer s tožbo dogovorjene solidarnosti upnikov – tožeče stranke so s svojimi dejanji (postavitvijo tožbenega zahtevka) pokazale voljo, da proti tožencu nastopijo kot solidarni upniki. S tako postavljenim tožbenim zahtevkom so si torej izbrale način poplačila svoje terjatve. Tožena stranka pa zoper odločitev sodišča prve stopnje v tem delu niti nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
lastninska pravica - lastninsko preoblikovanje - družbena lastnina - otvoritvena bilanca - pravni prednik - pravica uporabe v družbeni lastnini - družbeno podjetje
Ker ni dokazano, da je nepremičnina zajeta v otvoritveno bilanco, z zaključkom lastninjenja pa je razrešeno vprašanje družbenega premoženja, ki ga je imela pravna oseba (tožeča stranka trdi, da ga je pridobila že v letu 1961 oz. 1962, pred lastninjenjem), ni moglo naknadno z uveljavitvijo ZLNDL priti do prehoda pravice uporabe v lastninsko pravico, naknadno lastninjenje družbenega premoženja ni več mogoče (premoženje, zajeto v otvoritveni bilanci, predstavlja osnovni kapital preoblikovanega podjetja, sedaj družbe).
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE
VSL0078825
SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123. SPZ člen 154.
sklenitev prodajne pogodbe za bremen prosto stanovanje - stanovanjska pravica - zahteva za odkup po določbah SZ - pravočasnost uveljavljana pravice do odkupa - zastaranje - kontrahirna dolžnost - prenehanje hipoteke
Drži, da sodba učinkuje le med pravdnima strankama. Zmotno pa je naziranje, da je zaradi (po vložitvi nasprotne nasprotne tožbe) ustanovljenih hipotek v korist tretje osebe sodba neizvršljiva. Zavezuje le pravdni stranki. Na tožnici je obveznost, da zagotovi toženki nakup bremen prostega stanovanja. Torej je na njej (tudi) obveznost, da predhodno na stanovanju, ki je predmet te pravde, izposluje prenehanje hipotek na enega od načinov iz 154. člena SPZ.
SZ v 123. členu določil prekluzivni dveletni rok za uveljavljanje pravice do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti. Ne gre za rok za vložitev tožbe, pač pa za rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja po 117. členu SZ. Če je zahteva postavljena pravočasno (pred 19. 10. 1993 – dve leti po uveljavitvi SZ), je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku
Če lastnik stanovanja neutemeljeno odkloni sklenitev pogodbe in jo upravičenec uveljavlja v pravdi, slednji zaradi tega ne sme biti prikrajšan. To se lahko zagotovi le s tem, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi veljali, če zavezanec za prodajo z izpolnitvijo obveznosti ne bi odlašal.
ZLNDL člen 2, 3, 5. ZPZS člen 43, 46. ZNP člen 7. ZD člen 132. ZPP člen 185, 185/1, 337, 337/1.
lastninjenje – lastninska pravica na nepremičnini – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – odločba organa – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – izvenknjižni prenos
Po tedanjih predpisih za prenos ni bila potrebna sklenitev pogodbe in izrecen zapis prenosa pravice, temveč je do prenosa pravice uporabe prišlo že z samo odločbo pristojnega organa oziroma občine o dodelitvi zemljišča za gradnjo ter prevzemom nepremičnine oziroma zgrajenega objekta v uporabo. Zato odsotnost posebnega določila o prenosu pravice uporabe v stvarnopravnem smislu v odločbi ne vpliva na njeno pridobitev s strani pravnega prednika tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0065116
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZPP člen 13, 41, 44, 196, 285.
pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - lastninska pravica - lastninjenje - koncept družbene lastnine - načelo prirejenosti postopkov - ničnost denacionalizacijske odločbe - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču se je morala zaradi svoje narave nujno konstituirati iz dejanskosti (izvenknjižno).
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje ex-lege pridobljene lastninske pravice (na podlagi ZLNDL).
Toženci, ki so zemljiškoknjižni solastniki nepremičnine, za katero se trdi, da predstavlja splošni skupni del večstanovanjske stavbe, so nujni in enotni sosporniki.
Ko imamo opravka tako z objektivno kot s subjektivno kumulacijo ter so (vsaj nekatere) stranke zgolj navadni sosporniki, tedaj nediferencirana vrednost spornega predmeta več ne ustreza realni vrednosti iz 4. člena Odvetniške tarife in tudi stroškov ni mogoče obračunavati od skupaj navedene vrednosti spornega predmeta. Očitno namreč je, da ta pokriva več samostojnih razmerij med različnimi osebami.
darilna pogodba – prenos pravice uporabe – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - dobrovernost
Ker je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je tožnik zgradil garažo, prenese na prvotoženca, tožnik pa je bil z vsebino pogodbe seznanjen, ni mogoče reči, da je podana njegovega dobrovernost kot ena od predpostavk za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
Ker je bila s pogodbo pravica uporabe glede zemljišča, na katerem je zgrajena garaža, prenesena na prvotoženca, ni podlage za zaključek, da je bil tožnik ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, kar edino bi bilo podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi tega zakona.
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 38, 39. ZSZ-84 člen 21, 64. ZOR člen 17. ZZK-1 člen 12.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pravica brezplačnega uživanja - prenos pravice uporabe - omejitve pri prenosu pravice uporabe - dolžnost izpolnitve obveznosti - ugotovitveni zahtevek - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - napačna navedba parcelne številke
Ker je tožnica uveljavljala pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, je v skladu s stališčem sodne prakse imela možnost izbire med ugotovitvenim zahtevkom in izbrisno tožbo.
Ker je bila na toženko veljavno prenesena le pravica uporabe na tistem delu nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je bil potreben za redno rabo stavbe (v sorazmerju z njenim solastninskim deležem glede stavbe), ni pa dokazala, da je to zemljišče predstavljala tudi sporna nepremičnina (s tedanjo oznako parc. št. 100/1 k. o. X), tožnica pa je dokazala, da so njene pravne prednice v skladu s tedanjimi predpisi pridobile pravico uporabe glede sporne nepremičnine in jo prenesle nanjo, neveljavnosti tega prenosa pa do uveljavitve ZLNDL nihče ni uveljavljal, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je bila tožnica tista, ki je ob uveljavitvi ZLNDL imela pravico uporabe, ki se je po zakonu preoblikovala v lastninsko pravico.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 94, 148, 148/1. ZPPLPS člen 6.
lastninjenje stanovanja - kupoprodajna pogodba sklenjena po določbah SZ - vpis lastninske pravice na kupca v primeru, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik - zaznamba stečaja nad vpisanim lastnikom kot ovira za vpis - lastnina overjena pred začetkom stečaja
Zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti je bil namen določbe 6. člena ZPPLPS v zvezi z 248. členom ZZK-1 omogočiti kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu vpis v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik. Ne glede na to, da zemljiškoknjižni lastnik ni bil prodajalec, se zato šteje, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 oziroma 150. člena ZZK-1. Pritožnik pa spregleda, da morajo biti za dovolitev vpisa kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 148. člena ZZK-1, tudi iz 4. točke. Ta določa, da je vpis dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. V predmetni zadevi je ta ovira zaznamba stečaja.
ZZLPPO člen 6, 51. SPZ člen 27, 27/1, 27/2, 95, 96, 96/2. OZ člen 287, 288.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - uporabnina - ugotovitvena sodba - izbrisna sodba - deklaratorni značaj sodbe - lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - korist - plodovi - najemnina - nedobroverni posredni posestnik - dobroverni neposredni posestnik
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico originarno na podlagi zakona ZZLPPO in ne šele na podlagi odločbe sodišča o ugotovitvi lastninske pravice. Zato ni odločilno, kdaj je postala sodna odločba, izdana v pravdi I P 182/2009, pravnomočna. Sodba v sporu med pravdnima strankama je bila ugotovitvena (glede ugotovitve, katera stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona) in izbrisna (zaradi izbrisa neveljavne vknjižbe v korist tožene stranke, na katero se pritožnica še vedno neutemeljeno sklicuje tudi v pritožbi). V zvezi z ugotovitvijo lastninske pravice je imela le deklaratorni značaj in ne konstitutivnega. Na podlagi zakona se pridobi lastninska pravica v trenutku, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
Ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari za nedobrovernega posestnika pomenila objektivno korist ali ne oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari, in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima. Vrniti mora tudi plodove, ki jih ni obral – v obravnavanem primeru tudi najemnino, ki je toženka ni več zaračunavala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – LASTNINJENJE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065175
ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 132, 132/3, 154. ZPPLPS člen 6. SZ člen 111. ZPPSL člen 131. ZFPPIPP člen 279. OZ člen 393, 393/1, 393/2. ZPP člen 2, 161, 161/4.
izvršba na nepremičnino – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – sosporništvo – stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – izločitvene pravice – pravdni stroški – delitev obveznosti in terjatev – solidarna obveznost – načelo dispozitivnosti – prekoračitev zahtevka
Sklenitelji pogodbe o prenosu lastninske pravice na stanovanju po določbah VIII. poglavja SZ so skupaj z zemljiškoknjižno lastnico takšne nepremičnine enotni in nujni sosporniki.
Začetek stečajnega postopka ne vpliva na dovoljenost vpisov v zemljiško knjigo v primerih, ko ti temeljijo na razpolagalnih poslih, ki so začeli učinkovati v notranjem razmerju med stečajnim dolžnikom kot odsvojiteljem in pridobiteljem stvarne pravice pred začetkom stečajnega postopka.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070450
ZPP člen 285. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin – pravica uporabe – otvoritvena bilanca – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje svojega materialnopravnega gledišča ni razkrilo in tožnik do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedel, da sodba kot odločilno dejstvo šteje, ali so bile sporne nepremičnine vključene v otvoritveno bilanco. Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva, če je to dejstvo štelo za odločilno, tožečo stranko s tem seznaniti in jih omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze (tožnik pritožbi prilaga otvoritveno bilanco, iz katere je razvidno, da so bile sporne nepremičnine vanjo vključene).
lastninjenje kmetijskih zemljišč – pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Na podlagi določbe čl. 14 ZSKZ in čl. 5 ZLPP, pridobi Republika Slovenija lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih po samem zakonu (ex lege). Tožeča stranka je zatrjevala, da je lastninsko pravico na obeh nepremičninah pridobila na originarni pridobitni način RS, in bi torej moral za vknjižbo lastninske pravice na njo zadostovati že ugotovitveni zahtevek, kakor ga je podala tožeča stranka pod točko 1 svojega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ve, da je vpis v zemljiško knjigo zato le deklaratorne narave. Na te trditve pa sodišče prve stopnje ni dalo adekvatne obrazložitve in v tej zvezi ni sprejelo pravilne materialnopravne odločitve, glede potrebnosti izdaje t.i. listine za vknjižbo lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078422
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 9, 150, 150/1, 150/2. ZPPLPS člen 6. SPZ člen 43.
tožba upnika zaradi vpisa lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - nujno enotno sosporništvo - načelo pravnega prednika - prodaja posameznega stanovanja po določbah sz - privatizacija stanovanj - priposestvovanje
V konkretni zadevi je pravna prednica prvo toženca sklenila pogodbo o prodaji stanovanja z Občino Ljubljana - Bežigrad (MOL) kot lastnico in prodajalko na podlagi določil SZ, kar pomeni, da gre za situacijo, kot jo predvideva 6. člen ZPPLPS. Tožnica je tožbo vložila (zgolj) zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine - drugo toženko in zoper dolžnika iz izvršilnega postopka - prvo toženca, s tožbo pa bi morala biti kot enotni in nujni sospornik zajeta (tudi) Občina Ljubljana - Bežigrad oziroma MOL, ki je postala lastnica stanovanja po samem zakonu.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0065432
ZRPPU člen 21, 23, 50, 51, 58, 59. ZTLR člen 20, 20/2. ZLNDL člen 5. ZJC člen 3, 3/1. ZCes-1 člen 39, 39/2.
razlastitev – sklenitev pogodbe namesto razlastitve – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa – pridobitni način – javna cesta
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve predstavlja specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine. Takšna pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej. Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa grozi razlastitev nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice s takšno pogodbo je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 37, 38, 39. ZTLR člen 12.
družbena lastnina – pravica uporabe – stavbno zemljišče
Prenos lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, je pogojeval tudi prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Pravica na zemljišču je tako sledila pravici na objektu oziroma pravica uporabe na zemljiščih se je prenašala skupaj s pravico na stavbi že po samem zakonu.
lastninjenje družbenih nepremičnin – predlagan vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL – subsidiarna uporaba ZLNDL - predlagatelj preoblikovan v zavod – uporaba določb ZZ – vpis lastninske pravice le na podlagi sporazuma med ustanovitelji ali sodne odločbe
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati določbe o lastninjenju, ki jih vsebuje Zakon o zavodih in ne drži pritožbena trditev, da ta zakon takšnih določb ne vsebuje.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – LASTNINJENJE –IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065421
ZPPSL člen 151, 154. SPZ člen 44. ZLNDL člen 3. ZIZ člen 193.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – nakup na javni dražbi – varstvo kupčevih pravic – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost – omejitev priposestvovanja – družbena lastnina – lastninjenje – začetek teka priposestvovalne dobe
Nakup nepremičnine na javni dražbi je način pridobitve lastninske pravice, ki zaradi javnosti postopka in dejstva, da ga vodi sodišče, izključuje ugovor morebitne nedobrovernosti kupca premoženja stečajnega dolžnika.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072009
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 12, 24, 25, 26.
pravica uporabe – družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – priposestvovanje lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - ovrgljiva domneva - pravnomočnost odločbe - ugotovitveni zahtevek - zastaranje
Uporaba določb ZTLR o gradnji na tujem svetu v obravnavanem primeru ni mogoča, ker je bila sporna nepremičnina do konca gradnje v družbeni lastnini.
Predpisov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje.
ZLNDL je vezal lastninjenje preostanka nepremičnin v družbeni lastnini na obstoj pravice uporabe, pri čemer pa je vzpostavil (zgolj) ovrgljivo pravno domnevo, da je njen imetnik tisti, katerega pravica uporabe je vknjižena v zemljiško knjigo.