Pri razlagi določbe 2. odst. 74. čl. ZZad glede presoje, ali so bila sporna zemljišča pridobljena odplačno ali ne, je treba uporabiti Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zmotno je stališče sodišča, da so Navodila v nasprotju z ustavo in zakonom, zaradi česar je zavrnilo njihovo uporabo (exceptio illegalis).
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
denacionalizacija – zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v naravi – začasna odredba po ZLPP in ZZad – stroški postopka
1. Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe P. p.o., ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
2. Pritožbeno razlogovanje, da bi morali tožniki zavarovati svoje premoženjske koristi v zvezi z vtoževano nepremičnino, kot je določeno v 74. členu ZZad, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno.
3. Pogodba in aneks sta sklenjeni v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji – Zden, zato sta nična.
4. Prepoved je bila sprejeta zaradi varovanja zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev, zato je jasno, da ta prepoved ne bi imela nobenega smisla, če denacionalizacijski upravičenec, ki ima možnost, da se mu vrne premoženje v naravi, ne bi mogel doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zato v takih primerih dobra vera oseb, v katerih korist je bila vknjižena pridobitev lastninske pravice, ne izključuje izbrisne tožbe.
Predmetne nepremičnine so prešle iz družbene lastnine v klasično lastnino, torej iz sfere neznanega v sfero znanega lastništva, s trenutkom lastninskega preoblikovanja tožeče stranke, ko je njeno premoženje pridobilo znanega lastnika. Kljub takemu načinu pridobitve lastninske pravice pa tožeči stranki ne gre oporekati pridobitve lastninske pravice tudi po kriterijih priposestvovanja, če so ti izpolnjeni.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - vknjižba
Tudi če ne bi prišlo do lastninjenja, je glede na dejstvo, da ima tožnica sporni del nepremičnine ves čas v posesti, da ima za to posest pravni naslov, da je med strankama nesporno, da izvršuje takšno posest od 14.8.1991, da je glede na zaključek sodišča prve stopnje ovira za priposestvovanje iz 29. člena ZTLR odpadla najkasneje z uveljavitvijo Ustave RS 28.12.1991, da je bila dobroverna in da je desetletni rok za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem potekel že pred uveljavitvijo SPZ, je utemeljeno zahtevala ugotovitev lastninske pravice na navedenem deležu obravnavane nepremičnine pridobljene s priposestvovanjem.
Tožnica ni izvajala pridobitve lastninske pravice iz pravice tožencev oziroma derivativno (podlaga njenega zahtevka ni pravni posel s toženci), zato ne potrebuje njihovega razpolagalnega dejanja. Lastninsko pravico je pridobila neodvisno od njih originarno s priposestvovanjem (ali z lastninjenjem) v trenutku, ko so se zanj stekli vsi pogoji, zato bo do vknjižbe prišlo na podlagi te sodbe.
ZDen člen 3, 3-29, 73. TZIKZ člen 57, 57/2, 58, 58/2, 60, 60/1, 61. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča in gozdovi v družbeni lastnini – neodplačna pridobitev – podzakonski akt – neodplačna pridobitev lastninske pravice – arondacija – dokazno breme – odškodnina – priposestvovanje - exceptio illegalis
Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da lahko, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis, odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis) in razsodi na podlagi zakona.
Materialno dokazno breme ves čas postopka nosi ista stranka, medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Dokazno breme obstoja lastniške posesti v določenem priposestvovalnem času nosi priposestvovalec (tožena stranka), glede njegove dobrovernosti pa velja pravna domneva tako, da mora nedobrovernost dokazovati tožeča stranka.
SPZ člen 72, 72/1. ZLPP člen 11, 13, 13/1. ZZLPPO člen 6, 48, 49, 50, 51.
skupna lastnina – nujno sosporništvo skupnih lastnikov – preoblikovanja družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb – izločitev napremičnine iz lastninskega preoblikovanja – predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo začasne odredbe – izločitvena pravica – ugotovitev lastninske pravice
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – prenos družbenega kapitala - pridobitev lastninske pravice – ničnost pogodbe
Zakon o družbenem kapitalu je določal, da je mogoče podjetje in družbeni kapital v celoti ali delno prodati domači ali tuji pravni ali fizični osebi, dopuščal je torej spremembo družbenega kapitala v nominirano obliko kapitala le na podlagi odplačnega pravnega posla. V konkretnem primeru pa tožeča stranka odplačnosti ni zatrjevala. Brezplačen prenos družbenega kapitala po tem zakonu zato ni podlaga za to, da bi družbeni kapital postal nominiran oziroma kapital z znanim lastnikom.
nakup posameznega dela stavbe po določbah SZ – načelo pravnega prednika – izkaz verige prenosov pri več zaporednih prenosih pravice – načelo formalnosti postopka
Določba 6. člena ZPPLPS, ki je izjema od načela zemljiškoknjižnega prednika, je uporabljiva samo v postopkih, ko je predlagatelj kupil posamezni del stavbe po določbah Stanovanjskega zakona. Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
zunaj knjižno priposestvovanje – stanovanje v družbeni lastnini – preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – imetnik stanovanjske pravice – pravica do odkupa stanovanja – pravica uporabe – dobrovernost kupca – stečajni postopek imetnika pravice uporabe
Ker je predmet lastninjenja stanovanje, je predpis, na podlagi katerega se je stanovanje olastninilo Stanovanjski zakon iz leta 1991 in ne Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0068599
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 86, 88, 140, 140/1, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – vrednotenje delnic nenominiranega kapitala v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – pogodba o prenosu delnic – ničnost pogodbe – neupravičena pridobitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno – ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pravica uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima izvedbeno naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah. Za ugotovitev, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe (kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, jo izključuje odsotnost posesti), lahko pritožnica sproži drug ustrezen postopek.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0061602
ZPP člen 224. ZLNDL člen 1.
javna listina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov – status nepremičnin
Podatki v javni listini veljajo za resnične, dokler se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, dokazno breme, da podatki v javni listini niso resnični, pa je na predlagatelju.
ZLNDL v 1. odstavku 1. člena jasno določa, da zakon ureja lastninjenje le tistih zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Kot je podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje so se kmetijska zemljišča in gozdovi ter zemljišča, ki so jih občine v prostorskih aktih namenile za gradnjo ter so bila do dne 10. 03. 1993 v družbeni lastnini, lastninila že na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakona o zadrugah, Zakona o javnih skladih in Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZUN člen 46, 47, 48. ZSZ člen 15, 15/2. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – izvirna pridobitev – funkcionalno zemljišče k stavbi – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninjenje
Izhajajoč iz dejanske ugotovitve, da gre pri sporni parceli za stavbišče in funkcionalno zemljišče (in je šlo za tako parcelo (v prostorskem smislu) tudi v trenutku uveljavitve ZLNDL), je glede na dejanske ugotovljene okoliščine potrebno samo še ugotoviti, kdo je glede na naravo (prostorsko) navedene sporne parcele bil imetnik pravice uporabe navedene parcele v času uveljavitve ZLNDL. Upoštevajoč naravo zemljišča, vse citirane predpise (vključno z določbami 12. člena ZTLR), kot tudi določbe SZ o lastninjenju stanovanjskih hiš, prevzemu pravic in obveznosti lastnikov stanovanj(skih hiš) in glede funkcionalnega zemljišča (vključno z lastninskopravnimi razmerji glede funkcionalnega zemljišča), je (več kot jasno) v sistemu družbene lastnine sporna parcela pripadala lastniku stavbe, lastnica stavbe pa je nesporno v času uveljavitve ZLNDL bila tožnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0064098
SZ-1 člen 4. ZPN člen 4, 6, 8. ZTLR člen 12, 12/1, 29. ZLNDL člen 2, 2/1.
priposestvovanje lastninske pravice – atrij kot sestavni del stanovanja – predmet kupoprodajne pogodbe – družbena lastnina – pravica uporabe – izvenknjižni prenos pravice uporabe
Ne drži, da se je šele z uveljavitvijo SZ-1 atrij lahko štel za sestavni del stanovanja. SZ-1 je to le uzakonil, za sestavni del pa se je štel že prej, če je bil predmet nakupa skupaj s stanovanjem.
Priposestvovanje na nepremičnini, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini, je lahko pričelo teči že s sprejetjem Ustave RS (in ne šele z uveljavitvijo ZLNDL).
vknjižba lastninske pravice – pravica uporabe – pravica uporabe za gradnjo stanovanjskega bloka
Pravica uporabe nepremičnin (zgolj) za gradnjo stanovanjskega bloka ni pravica uporabe kot najobsežnejša pravica na nepremičninah v družbeni lastnini, ki se v skladu z določili ZLNLD transformira v lastninsko pravico.
družbeno sredstvo – pravica do uporabe družbenih sredstev – dejanska uporaba - stečajni postopek – izločitveni zahtevek
Družbeno sredstvo je bilo izrazito ekonomska kategorija, vendar se je za veljaven prenos zahteval ustrezen pravni naslov. Družbeno ekonomski sistem, kateremu je sledila tudi sodna praksa je opredeljeval družbeno lastnino kot lastnino, ki jo je treba smotrno uporabljati, saj o družbenih sredstvih odloča tisti, ki na njih dela ali povedano drugače, pravico do uporabe nepremičnine v družbeni lastnini pripada le tistemu, ki uporablja nepremičnino v delovnem procesu. Dejanska uporaba nepremičnine daje tožeči stranki pravico do priznanja lastninske pravice na nepremičnini po določbi 3. člena ZLNDL.
pravica uporabe – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina
Res je, da hkrati z pridobitvijo lastninske pravice na objektih tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, je pa glede na določbo 7. člena ZPN s pridobitvijo lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, po samem zakonu prenesena tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Ta pravica uporabe pa se je v skladu z določbo 3. člena ZLNDL po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico na zemljišču.