OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0064098
SZ-1 člen 4. ZPN člen 4, 6, 8. ZTLR člen 12, 12/1, 29. ZLNDL člen 2, 2/1.
priposestvovanje lastninske pravice – atrij kot sestavni del stanovanja – predmet kupoprodajne pogodbe – družbena lastnina – pravica uporabe – izvenknjižni prenos pravice uporabe
Ne drži, da se je šele z uveljavitvijo SZ-1 atrij lahko štel za sestavni del stanovanja. SZ-1 je to le uzakonil, za sestavni del pa se je štel že prej, če je bil predmet nakupa skupaj s stanovanjem.
Priposestvovanje na nepremičnini, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini, je lahko pričelo teči že s sprejetjem Ustave RS (in ne šele z uveljavitvijo ZLNDL).
vknjižba lastninske pravice – pravica uporabe – pravica uporabe za gradnjo stanovanjskega bloka
Pravica uporabe nepremičnin (zgolj) za gradnjo stanovanjskega bloka ni pravica uporabe kot najobsežnejša pravica na nepremičninah v družbeni lastnini, ki se v skladu z določili ZLNLD transformira v lastninsko pravico.
družbeno sredstvo – pravica do uporabe družbenih sredstev – dejanska uporaba - stečajni postopek – izločitveni zahtevek
Družbeno sredstvo je bilo izrazito ekonomska kategorija, vendar se je za veljaven prenos zahteval ustrezen pravni naslov. Družbeno ekonomski sistem, kateremu je sledila tudi sodna praksa je opredeljeval družbeno lastnino kot lastnino, ki jo je treba smotrno uporabljati, saj o družbenih sredstvih odloča tisti, ki na njih dela ali povedano drugače, pravico do uporabe nepremičnine v družbeni lastnini pripada le tistemu, ki uporablja nepremičnino v delovnem procesu. Dejanska uporaba nepremičnine daje tožeči stranki pravico do priznanja lastninske pravice na nepremičnini po določbi 3. člena ZLNDL.
pravica uporabe – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – pridobitev lastninske pravice – družbena lastnina
Res je, da hkrati z pridobitvijo lastninske pravice na objektih tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na zemljišču v družbeni lastnini, je pa glede na določbo 7. člena ZPN s pridobitvijo lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, po samem zakonu prenesena tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Ta pravica uporabe pa se je v skladu z določbo 3. člena ZLNDL po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico na zemljišču.
športni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje športnih objektov – družbena lastnina
64. člen ZSpo določa dve navidez vzporedni, v resnici pa zaporedni vrsti lastninjenja športnih objektov, ki so bili ob uveljavitvi zakona v družbeni lastnini. Prvo je bilo časovno omejeno in je veljalo za tiste športne objekte, za katere je v zakonsko predvidenem roku pristojni organ lokalne skupnosti odločil, da so občinskega pomena. S tem so postali lastnina lokalne skupnosti.
Temu se lahko društvo upre le, če na objektih izkaže lastninsko pravico, torej tedaj, ko bi lokalna skupnost za objekte občinskega pomena razglasila objekte, ki niso bili v družbeni lastnini, temveč v lasti društva ali druge pravne ali fizične osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0064519
OZ člen 131. ZPSZ člen 1, 2, 2/1, 2/2, 5, 12. ZPPOSZ člen 1.
odškodninska odgovornost države – privatizacija Slovenskih železarn
Osnova za privatizacijo Slovenskih železarn d.d. (SŽ) je ZPSZ, z ZPPOSZ pa je država prevzela večino obveznosti SŽ in jim dodelila državno pomoč. Ne en ne drugi zakon niti časovno niti postopkovno podrobneje ne predpisujeta nivoja in načina prodaje. Pravilno je stališča sodišča prve stopnje, da 2. odst. 2. člena ZPSZ ureja privatizacijo delnic, katerih imetnica je bila tožena stranka in ne tožeča stranka. 1. odst. 2. člena ZPSZ izrecno določa, da je privatizacija po tem zakonu prodaja delnic SŽ, to pa so delnice holdinga in ne (deleži) odvisnih družb. Tožena stranka je imela delnice le v SŽ, SŽ pa so bile imetnice deležev v odvisnih družbah. Iz navedenega pa izhaja, da je zakon kot način privatizacije določil primarno prodajo delnic SŽ, ne pa prodajo odvisnih družb.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV - LASTNINJENJE – LOVSTVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŠTVA
VSM0021262
URS člen 33. ZDLov-1 člen 65, 65/1. ZDru–1 člen 1, 1/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 3. ZPP člen 337, 358, 358-5. ZRPPN člen 1, 1/1, 2, 2/1, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27. ZS člen 3. ZSS člen 23. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – zasebna lastnina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini – pravno-poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – lovska družina – lastninska pravica lovske družine na nepremičnini – status lovske družine (društvo) – pravilnost podatkov vpisanih v zemljiško knjigo – upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja - pravica do zasebne lastnine
Določilo prvega odstavka 14. člena ZSKZ, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, se nanaša na lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini. Zakonodajalec s tem zasleduje prehod iz preteklega sistema soobstoja družbenolastninskih in zasebnolastninskih razmerij v sedanji ustavnopravni okvir pojmovanja lastnine. Oblikovanje državne lastnine z namenom uveljavitve javnega interesa po posebnem varstvu v zakonu opredeljenih nepremičnin je lahko razumno utemeljeno le v primeru, ko po resnični vsebini gre za družbenolastninsko razmerje in ne le v formalnem smislu podatka v zemljiški knjigi. Ob tehtanju zasebnega interesa tožene stranke kot lovske družine, ki je po statusu društvo, in javnega interesa po podržavljenju kmetijskih zemljišč in gozdov predstavlja pošten in razumen argument razlage citiranega določila resnična pravna narava premoženja. Zavedati se je namreč treba možnosti zmotnega zemljiškoknjižnega vpisa glede na obstoj ideoloških vsebin v preteklem pravnem sistemu, ki so bile prednostno v prid oblikovanju družbene lastnine in posledično močno odklonilno naravnane glede zasebne lastnine. Taka miselnost je lahko v delno zakonsko nedorečenem (mešanem) položaju lovskih družin, kakor bo pojasnjen v nadaljevanju, v praksi privedla do vpisa družbene lastnine in pravice do uporabe tudi v primeru, ko so bile izpolnjene predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
denacionalizacija – odplačna pridobitev nepremičnine – odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – zavezanec za vrnitev
Država je zaradi odprave v prejšnji družbeni ureditvi povzročenih krivic sprejela zakonodajo, s katero se odreka delu svojega premoženja. Njen položaj je opredeljen in varovan z določili o obsegu, oblikah in pogojih vračanja, zato varstva po 73. čl. ZDen ne potrebuje in zanjo ne pride v poštev.
lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Do ureditve pravic tujih (hrvaških) oseb glede nepremičnin, ni prišlo že s sprejemom ZLNDL, saj je drugi odstavek 1. člena ZLNDL določil, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta posebni zakon je Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – prehod lastninske pravice po ZSKZ na sklad – uporaba materialnega prava – potrdilo o namenski rabi zemljišča
Za upoštevanje dejanske rabe zemljišč v naravi ni pravne podlage, zato se je sodišče pravilno oprlo na uradne evidence o namenski rabi zemljišča.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0065623
ZLNDL člen 1, 1/1, 2. ZPN člen 1. ZD člen 132. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 150, 150/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – menjalna pogodba v sistemu družbene lastnine – nepremičnine – ipso iure dedovanje – lastninska tožba
Pogoj za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL je s pridobitnim naslovom utemeljeno upravičenje, zato oseba, v korist katere je bila pravica uporabe vpisana, ni nujno tudi upravičenec do lastninske pravice po tem zakonu.
ZZad člen 74, 74/1. ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 12. ZZK-1 člen 124. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) ZPP člen 71, 72, 78, 78/2, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-11. ZDPra člen 1, 3, 7, 7/1, 9, 19, 19/3, 27.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – kmetijska zemljišča – izvenknjižna pravica uporabe pravdne stranke - zakoniti zastopnik – državno pravobranilstvo – pravica uporabe družbene lastnine
Lastninjenje kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini so uredili trije zakoni: ZZad, ZLPP in ZSKZ.
Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pravico uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, kakršne bi omogočile vpis te pravice v zemljiško knjigo.
Državno pravobranilstvo je organ, zato je pomembno tudi, kdo v imenu pravobranilstva opravlja njegove naloge.
BHRUPR člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1. ZLNDL člen 1, 1/2, 3, 8.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – uporaba materialnega prava – lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe
Predlagatelj je oseba tujega prava, zato ZLNDL za lastninjenje nepremičnin, ki so v uporabi le-teh, ni uporaben. Posebno materialnopravno podlago za lastninjenje nepremičnin, na katerih imajo tuje (hrvaške) osebe pravico uporabe, predstavlja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005793
ZLPPOD člen 2, 8, 8/1, 8/2, 9, 18. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c, 51, 51/3. ZIS člen 2, 4, 51. OZ člen 1060. ZOR člen 104. ZPP člen 286.b.
podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - oškodovanje družbene lastnine - ničnost pravnega posla - pravočasnost trditev
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja.
V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
ZLPPOD člen 8,9. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.c. ZIS člen 2, 4, 51. ZOR člen 104.
podjetja v družbeni lastnini – podjetja v mešani lastnini – oškodovanje družbene lastnine – oblikovanje kapitalskih deležev – ničnost pravnega posla
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja. V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
OZ člen 190, 193, 198. ZGJS člen 76. ZPP člen 328.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba tuje nepremičnine – - spor o lastništvu – nedobrovernost uporabnika – trditvena podlaga
Le v primeru izrecnega nasprotovanja s strani tožene stranke, da do prikrajšanja na strani tožeče stranke ni prišlo, na primer glede na njen odnos do stvari in njeno voljo, ali morda glede na način, obseg, čas oziroma trajanje uporabe, bi tožeča stranka morala dopolniti svojo trditveno podlago.