dodatek za bivanje - Zoisova štipendija - ekscepcio ilegalis
Tožnica je upravičena do dodatka k štipendiji za bivanje izven kraja stalnega bivališča od 4. 11. 2015 dalje, ko je prijavila začasno prebivališče v kraju izobraževanja. Ni sporno, da je imela tožnica v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče od 4. 11. 2015 do 4. 11. 2016, z dnem 1. 9. 2015 v kraju izobraževanja sklenjeno najemno pogodbo in da je njeno stalno prebivališče v Cerknem od kraja izobraževanja v Ljubljani oddaljeno 53,9 km. Gre za pravno odločilna dejstva, ob katerih sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZŠtip za priznanje pravice do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 EUR mesečno od 4. 11. 2015 do 30. 9. 2016. Posledično je izpodbijano drugostopenjsko in 2. točko izreka prvostopenjske upravne odločbe kot nezakoniti pravilno odpravilo in priznalo vtoževano pravico.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice.
ZOFVI člen 46, 46/12, 53a, 53a/7.. ZPP člen 362, 362/1.. ZZ člen 36, 36/1.. ZUP člen 207, 207/3.
razpisni postopek - ravnatelj - postopek izbire kandidata
V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005210
ZDR člen 130, 130/1, 184, 184/1.. OZ člen 131.
stroški prevoza na delo in z dela - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Ob ugotovitvah, da se je tožnik del poti pripeljal z osebnim avtomobilom, pri čemer je tožena stranka zgolj pavšalno navajala, da tožnik do povračila teh ni upravičen, saj je uporabljal vozilo tožene stranke, je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za vtoževano obdobje v višini javnega prevoza, kot je to uveljavljal tožnik.
Tožnik je od tožene stranke zahteval Plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka dne 6. 9. 2012. Do škodnega dogodka je prišlo, ko mu je pri razlaganju poltovornjaka zdrsnilo na stopnički za sestop, ki je nameščena na zadnji strani vozila. Tožnik je padel in si pri tem poškodoval desno roko. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da v obravnavani zadevi stopnička za sestop ni predstavljala nevarne stvari, zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Prav tako pa ni podana krivdna odgovornost tožene stranke, saj protipravno ravnanje tožene stranke ni dokazano, do zdrsa tožnika pa je prišlo izključno zaradi njegove nepazljivosti pri sestopanju s poltovornjaka. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v celoti zavrnilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.
plačana odsotnost z dela - nadomestilo plače - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe - objava
Kolektivna pogodba posebnih določil o objavi razlage v Uradnem listu sicer nima, vendar je po splošnih pravnih pravilih logično, da bi za "objavo razlage", ki zavezuje udeležence, veljalo enako kot to velja za samo objavo KP, sprememb oziroma aneksov, torej je za veljavnost kolektivne pogodbe potrebna objava v Uradnem listu. Enako pa mora veljati tudi za objavo razlage KP, navedeno pa pomeni, da razlaga KP, ki je bila objavljena le v glasilu določenega sindikata ne more veljati za pravilno objavo, ki zavezuje vse stranke, torej tudi takšna razlaga ne more veljati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma - izpodbojnost - nedopustna grožnja - napake volje
Na podlagi prvega odstavka 45. člena OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pogodbena stranka ali kdo tretji pri njej z nedopustno grožnjo povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenila pogodbo. Skladno z ustaljeno sodno prakso predočenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter možnost kazenskega pregona ne predstavljata nedopustne grožnje v smislu 45. člena OZ.
Res je sicer, da je delavec načeloma šibkejša stranka v razmerju do delodajalca, vendar pa tožnik v predmetni zadevi ni dokazal, da bi mu A.A. grozil oziroma da bi zaradi nedopustne grožnje podpisal sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa glede na ugotovitve sodnih izvedencev ni bil zaradi zaužitih zdravil nerazsoden oziroma, mu ni bila odvzeta sposobnost razumeti posledice podpisa tega sporazuma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002534
ZŠtip-1 člen 77, 77/5. ZPP člen 8, 220.
pogodba o štipendiranju - zaposlitev štipendista - pravice in obveznosti delodajalca - čas trajanja zaposlitve štipendista - sporazumno urejanje razmerij za nazaj - izobrazbi ustrezno delovno mesto - razlaga pogodbenega določila - dokazna sredstva - formalna dokazana pravila - prosta presoja dokazov
Iz obveznosti štipendista, delati pri toženi stranki toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, ni mogoče sklepati, da obstaja nasprotna obveznost delodajalca, da štipendista zaposluje toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. S pogodbami o štipendiranju se lahko skuša doseči tudi socialne cilje, zato je stvar odločitve štipenditorja in delodajalca, katere nasprotne storitve bosta zahtevala od štipendista in kakšna, če sploh kakšna bremena bodo s tem naložena delodajalcu. Če bi pogodbene stranke hotele doseči, da bi bi bila tožena stranka dolžna zaposlovati štipendista toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, bi se morale tako dogovoriti, pa se niso.
OZ strank ne omejuje pri tem, da ne bi svojih razmerij sporazumno urejali za nazaj.
Kaj je to ustrezno delovno mesto, seveda ne določa peti odstavek 91. člena ZDR-1, ki se niti posredno ne nanaša na štipendiranje. Vsebino tega pojma je mogoče opredeliti na temelju razlage same pogodbene določbe. Ta je nalagala zagotovitev izobrazbi ustrezne zaposlitve. Izobrazbi ustrezna zaposlitev je zaposlitev, ki vsaj v bistvenem delu ustreza ravni izobrazbe in tudi stroki, za katero se je izobraževal zadevni štipendist.
ZPP ne določa nobenega formalnega dokaznega pravila, po katerem bi bilo mogoče dokazovati zaposlitev in njene lastnosti zgolj s pogodbo o zaposlitvi. Nasprotno, velja načelo, da se trditev lahko dokazuje z vsakim (predvidenim) dokaznim sredstvom in da se dokazi presojajo prosto.
S sklenitvijo Sporazuma je bilo dogovorjeno, da tožeča stranka ne bo uveljavljala zahtevkov do tožene stranke, če bo tudi še po 31. 8. 2014 A. A. ostal zaposlen pri H. d. o. o. Ta pogoj pa se je izpolnil, namen pogodb o štipendiranju v povezavi s Sporazumom je bil dosežen.
pravica do pokojnine - ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - rok za vložitev zahteve
Tožena stranka je bila torej dolžna v roku 60 dni po objavi odločbe ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. V sporni zadevi pa ne gre za tak primer, temveč gre za primer, ko revizija podatkov ni bila opravljena. Po odločbi Ustavnega sodišča RS pa v tem primeru lahko zavarovanci sami zahtevajo revizijo podatkov ter novo odmero pokojnine in sicer prav tako v roku 60 dni po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu RS. Tožničina zahteva je bila vložena po izteku 60 dnevnega roka, kar pomeni, da jo je tožena stranka utemeljeno kot prepozno vloženo zavrgla.
Ker je od vročitve dokončne odločbe tožnici v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine z dne 6. 10. 2003, ki je bila tožnici vročena 13. 10. 2003 preteklo več kot 10 let, tožnica spremembo dokončne odločbe ne more uspešno uveljavljati niti po določbi 183. člena ZPIZ-2.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Pravica do minimalnega počitka je pomembna pravica delavca, ki se lahko omeji ali izključi le v izjemnih primerih in pod posebnimi pogoji.
Tožnik (vojak) je upravičen do nadomestila zaradi neizkoriščenega tedenskega počitka na mednarodni misiji.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov tolmača
Toženka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati materialne stroške za overjene prevode listin v prilogah od B16 do B25 in od B66 do B77 v skupnem znesku 741,34 EUR. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da toženka ni izkazala višine stroškov izdelave overjenih prevodov listinskih dokazov.
nadomestilo za invalidnost - skrajšan delovni čas - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
ZPIZ-2 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne določa pogoja, da mora invalid delo ves čas premestitve opravljati v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev oziroma časovni element (opravljanje dela v polnem ali v krajšem delovnem času od polnega) ni odločilno za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
blagovne znamke - pravice iz znamke - tožba za ugotovitev ničnosti znamke - razlikovalni učinek - tožbeni zahtevek zaradi kršitve znamke - varstvo znamke - predmet varstva - namen znamke - ničnost znamke - ugovor ničnosti
Materialnopravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom. Razlika je le v dometu varstva, saj uspeh s tožbo na ugotovitev ničnosti po 114. členu ZIL-1 povzroči prenehanje registrirane pravice (prim. prvi in drugi odstavek 72. člena ZIL-1), medtem ko ima uveljavljanje ugovorov ničnosti učinek le v konkretnem sporu.
ZPIZ-2 člen 42.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/1.
sorazmerni del invalidske pokojnine - zavarovalna doba - sporazum z bosno in hercegovino
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da posebna doba, priznana iz naslova udeležbe v oboroženih silah BiH ob pravilni razlagi in ob uporabi Mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ni upoštevna.
Tožnik s sešteto pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem in bosanskem nosilcu zavarovanja brez posebne dobe, ki glede na Mednarodni sporazum in po nacionalni zakonodaji nosilca zavarovanja v BiH ni izenačena z zavarovalno dobo, ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 in zato ni pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3.. ZDSS-1 člen 21.. ZDR člen 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zavarovalni zastopnik - pričakovani delovni rezultati - rok za podajo odpovedi - provizijski sistem - predhodno vprašanje
Provizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi.
Ob ugotovitvi, da tožnik v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno na njegovi strani, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je obstajal utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti namreč v celoti zadoščajo že ugotovitve v zvezi z nedoseganjem delovnih rezultatov v opazovalnem obdobju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004161
KZ-1 člen 61, 86, 86/7. ZKP člen 129.a, 129.a/2, 372, 372-5, 445.a, 445.a/1.
kaznovalni nalog - preklic pogojne obsodbe - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pravica do obrambe - premoženjsko pravni zahtevek
Postopek izdaje kaznovalnega naloga je zelo poenostavljen. Zanj ne veljajo temeljna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja resnice, neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti ter javnosti sojenja. Upravičeni tožilec v postopku za izdajo kaznovalnega naloga je samo državni tožilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja v pristojnosti okrajnega sodišča, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Državni tožilec predlaga izdajo kaznovalnega naloga ob vložitvi obtožnega predloga s posebno vlogo, ki jo priloži obtožnemu predlogu. Državni tožilec mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolžencu izreče v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoženjske koristi, ki naj se mu odvzame. Predlaga lahko tudi izrek dveh ali več takšnih sankcij, ki se med seboj ne izključujejo. Predlagana kazenska sankcija tudi ne sme bistveno odstopati od kaznovalne politike sodišč za določena kazniva dejanja, saj bo moral državni tožilec upoštevati, da bo predlagani prestrogi kazenski sankciji obdolženec verjetno ugovarjal, z očitno prestrogo ali preblago sankcijo pa se tudi sodišče zaradi pravičnosti in enakega obravnavanja vseh obdolžencev ne bi smelo strinjati.
V Republiki Sloveniji zakonodaja opredeljuje plačo v bruto znesku. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila (352. člen ZDavP-2). To pa pomeni, da so zneski akontacije dohodnine in prispevkov, ki jih delodajalec plača ob obračunu bruto zneskov iz naslova plač in drugih prejemkov iz zaposlitve (delovnega razmerja), ter s tem tudi neto zneski (izračunani od pripadajočih bruto zneskov po odvodu davkov in prispevkov), znani šele ob izplačilu, ne pa že ob izdaji sodbe. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), sodba pravilno vsebuje po višini določene bruto zneske.
Sodišče prve stopnje je nepravilno prisodilo tožniku zakonske zamudne obresti od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2013 (obračunanega od bruto zneska 783,66 EUR) že od 2. 7. 2012 dalje. Po določbi drugega odstavka 131. člena ZDR-1 tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od navedenega zneska šele od 2. 7. 2013 dalje do plačila.
ZPIZ-2 člen 183, 194.. ZDSS-1 člen 63.. OZ člen 190, 190/3, 191.
sorazmerni del starostne pokojnine - neprava obnova postopka - izredno pravno sredstvo
V konkretnem primeru je tožnica zaradi spremembe, ki vpliva na pravico do prejemanja pokojnine, njen obseg oziroma izplačevanje, prejela v relevantnem obdobju višjo pokojnino, kot ji je bila na podlagi odločbe z dne 18. 5. 2016 priznana. Posledično je na podlagi 194. člena ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ dolžna preveč izplačano starostno pokojnino tožencu vrniti kot je pravilno odločil v izpodbijanih odločbah.
Tožnica se v obravnavanem primeru neutemeljeno sklicuje na pravilo vračanja, določeno v 191. členu OZ. Pomota pri izplačilu izključuje uporabo 191. člena OZ. Glede na besedno zvezo določeno v 191. členu OZ je potrebna volja izpolnitve, vsako pomotno izplačilo pa izključuje hotenje. Ker za zahtevano vrnitev ni potrebno niti, da bi bila zmota pri izpolnitvenem dejanju nezakrivljena, se pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da se pomotna štejejo tudi tista izplačila, do katerih pride zaradi nekoordinacije med posameznimi službami.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004955
ZPIZ-1 člen 101, 387, 387/1, 387/1-1.. OZ člen 131, 149, 150, 171. ZDR člen 184, 184/1, 200, 204.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da polirni stroj ni nevarna stvar, saj je mogoče ob zadostni skrbnosti nevarnost pri delu s polirnim strojem nadzorovati in tako tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke.
Ker je že invalidska komisija v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja ugotovila, da tožnik za delo na delovnem mestu polirca in brusilca ni zmožen, je sodišče prve stopnje zmotno samo ugotavljalo, ali delo na polirnem stroju ustreza omejitvam, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ z dne 12. 10. 2010. Zato je zmotno zaključilo, da delo na polirnem stroju ne presega omejitev, ki so bile tožniku priznane z odločbo ZPIZ z dne 12. 10. 2010 ter preuranjeno zaključilo, da v konkretnem primeru ni podanega protipravnega ravnanja tožene stranke. V kolikor delodajalec delavcu, kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, ne zagotovi opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, s tem krši določbe ZPIZ-1 in ZDR, ki delodajalcu takšno ravnanje nalagajo, in je v takem primeru njegovo ravnanje protipravno. To pa pomeni, da se delodajalec ne more v celoti razbremeniti odgovornosti za nezgodo, ki nastane delavcu na delovnem mestu, za katerega je že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da ga ni zmožen opravljati, delodajalec pa mu ne zagotovi opravljanja drugega dela, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005216
ZGD-1 člen 31, 679, 683.. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 339, 339/2, 339/2-11.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 153, 153/3, 179, 189.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sposobnost biti stranka v postopku - podružnica tujega podjetja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nevarna stvar - soprispevek
D. zavarovalnica kot podružnica tuje gospodarske družbe nima sposobnosti biti stranka po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP. Prav tako ne obstaja noben poseben predpis, ki bi določal drugače in bi tako navedena podružnica pridobila to sposobnost na podlagi drugega odstavka 76. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo zoper D. zavarovalnico kot drugo toženo stranko, čeprav ta ne more biti pravdna stranka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da prvo tožena stranka za škodo tožniku odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, ker je profilirka, na kateri je tožnik opravljal delo, ki je privedlo do njegove poškodbe, nevarna stvar oziroma delo na njej nevarna dejavnost. Tožnik je moral pločevino, navito na kolut, poravnati in zaščiti z zaščitno folijo, v ta namen pa pločevino z rokami voditi do profilirnih valčkov, skozi katere je nato pločevina šla, pri tem pa se prevlekla z zaščitno folijo. To pomeni, da je tožnik moral z rokami poseči v neposredno bližino delujočega stroja.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obdolženemu med kazenskim postopkom s posebnim sklepom naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov. Po prvem odstavku 94. člena ZKP je sicer obdolženi dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar o tem lahko sodišče odloči le z odločbo, s katero odloči o glavni stvari.