priznanje novih ali drugačnih pravic iz invalidskega zavarovanja - III. kategorija invalidnosti
Pridobljeni izvedenski mnenji tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivi, strokovni in skladni z medicinsko dokumentacijo predstavljata dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in fizičnimi razbremenitvami. Sodišče prve stopnje ju je utemeljeno sprejelo kot podlago za odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev tožnice v III. kategorijo in priznanje dodatnih fizičnih omejitev pri delu ob upoštevanju pravnomočnosti predhodne invalidske odločbe ter za zavrnitev postavljenega tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - poslovna sposobnost - duševna bolezen
Tožnica je imela v obdobju, ko je bila sklenjena sporna pogodba o zaposlitvi in nadaljnjem obdobju, ko ji je tožena stranka v podpis ponudila anekse, paranoidno blodnjavo motnjo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pogodba o zaposlitvi (vključno z aneksi) nična. Tožnica namreč zaradi duševne bolezni ni bila sposobna veljavno izraziti volje, potrebne za veljavno sklenitev pogodbe.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik za delo na delovnih mestih novinar - urednik in novinar - poročevalec ni izpolnjeval predpisanega pogoja ustrezne izobrazbe. Vrhovno sodišče RS je v novejših odločbah odstopilo od stališča, da je v primeru spora o obstoju delovnega razmerja treba dokazati tudi izpolnjevanje pogojev za opravljanje dela. To stališče je utemeljilo z obrazložitvijo, da je pogoje za opravljanje dela določil delodajalec, ter da se je ta sam odločil, da teh pogojev ne bo upošteval pri razmerju, ki ima sicer vse elemente delovnega razmerja. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS zato ni mogoče šteti, da ne obstoji delovno razmerje le zato, ker delavec ne izpolnjuje s strani delodajalca predpisanih pogojev za opravljanje dela.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da neizpolnjevanje predpisanega pogoja izobrazbe predstavlja oviro za vzpostavitev delovnega razmerja v obdobju, ko stranki nista več pogodbeno sodelovali, in hkrati okoliščino, ki onemogoča nadaljevanje takšnega delovnega razmerja v prihodnje.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti z delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnikoma v izrednih odpovedih pogodb o zaposlitvi očitala sodelovanje pri odtujitvi 60 ton jeklenega odpadka v noči iz 20. 6. 2015 na 21. 6. 2015 iz obrata B. v vrednosti 100.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako prvemu kot tudi drugemu tožniku po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj sta v obravnavani noči kršila pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima njuna kršitev vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvina storjene v sostorilstvu (2. točka 1. odstavka 205. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena KZ-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev, da je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov s tožnikoma ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka, predvsem zaradi velike verjetnosti ponovitve dejanja, tožnika pa sta tudi zlorabila zupanje tožene stranke.
vzročna zveza - obseg škode - teorija adekvatne vzročnosti
Pravno upošteven vzrok škode je lahko le škodni dogodek, ki mu kot redni učinek ustreza konkretna škoda.Le v primeru, če bi imel tožnik pred škodnim dogodkom že obrabo kolenskega sklepa v delu med golenico in stegnenico, ki mu ne bi povzročala težav (bolečin), bi bilo obravnavani poškodbi kolenskega sklepa pripisati vse nastale težave, torej tudi vse bolečine v posledici obrabe, ki je obstajala že prej, pa ni povzročala bolečin.
I. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje - obrazložitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pripombe na izvedensko mnenje
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje obrazloženo ter s sklicevanjem na konkretno medicinsko dokumentacijo ugovarjala podanemu izvedenskemu mnenju in predlagala, da se postavi novega sodnega izvedenca. Tudi na zaslišanju je sodnemu izvedencu postavljala konkretna vprašanja, nato pa substancirano vztrajala pri pridobitvi novega izvedenskega mnenja in grajala zavrnitev tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje bi se moralo do njenih konkretnih in obrazloženih ter za odločitev v zadevi relevantnih pripomb, opredeliti in torej obrazložiti, zakaj jih ne sprejema. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je nujno, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče prve stopnje se, kot utemeljeno opozarja pritožba, do njenih pripomb sploh ni opredelilo. Posledično je tudi zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga utemeljena samo pavšalno in nekonkretizirano. Ker je sodišče prve stopnje kršilo dolžnost opredelitve in tožnici odvzelo možnost sodelovanja v postopku, je podana še kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004438
ZDR člen 184.. OZ člen 153, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu. Pri spravilu lesa, ko se je hlod zakotalil, je jeklena vrv tožnika oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da delež toženkine odgovornosti za nastanek škodnega dogodka znaša 80 %. Na presojo o stopnji prispevka tožnika ne vplivajo le ugotovitve o tožnikovi nepazljivosti, pač pa tudi ugotovitve o tistih kršitvah, sicer objektivno odgovorne stranke, ki jih je mogoče povezati s tožnikovo škodo. Upoštevaje na eni strani, da je bila za rizike poškodb pri spravilu lesa že sicer podana objektivna odgovornost toženke, in da toženka v nasprotju s pravili o zagotavljanju varnih delovnih pogojev ni poskrbela za ustrezno usposabljanje tožnika niti mu opravil traktorista (upravljanja z vitlom) ne bi smela odrediti ter na drugi strani nepazljivost tožnika, ki je delo opravljal v neposredni bližini vitla, ni razlogov za znižanje deleža odgovornosti 80 % na strani delodajalca.
Ker vložnik vloge z dne 27. 3. 2017 v postavljenem roku ni popravil tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je sodišče njegovo nepopolno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Ta določa, da če vložnik vloge ne popravi ali je dopolni tako, da je primerna za obravnavo, sodišče vlogo zavrže.
ZPVAS člen 8. ZAgrS člen 50, 52, 52/2. ZS člen 3, 3/3.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - uporaba zakona - novi in stari zakon - določitev dediča - članstvo v agrarni skupnosti - zakonska praznina - analogija - nujni delež - rok za izplačilo nujnega deleža
ZAgrS, ki velja od 17. 10. 2015, se ne uporablja za razmerja, ki jih ureja ZPVAS, torej za dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile takrat že pokojne. Za te primere je treba uporabiti določbe ZPVAS in ne ZAgrS. Izjema velja, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi ali iz nje tisti, ki so bili člani, izstopijo. V takem primeru bo namreč podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda (50. člen).
odstop od pogodbe - trajanje študija - pogodba o štipendiranju - formularna pogodba - razlaga spornih pogodbenih določil - nejasna pogodbena določila - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Po zaključku doktorskega študija se je bil toženec dolžan zaposliti v Sloveniji. Le če bi uspel najti pridobljeni izobrazbi ustrezno zaposlitev, bi bil namen pogodbe - prenos znanja v Slovenijo - uresničen.
ZFPPIPP člen 398, 398/3, 400, 400/4, 400/5, 403, 403/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - razlogi za insolventnost - trditveno in dokazno breme - preizkusno obdobje
V primeru kriterija razlogov za insolventnost se presoja subjektivni odnos dolžnika do dejanj, ki so povzročila nastop njegove insolventnosti. Če je nastopilo pri dolžniku stanje insolventnosti zaradi objektivnih okoliščin, na katere ni imel vpliva, te okoliščine vplivajo na določitev krajšega preizkusnega obdobja. Če pa je nastopilo stanje insolventnosti zaradi dejanj, katera je dolžnik sam povzročil in so posledica njegove lahkomiselnosti ali neskrbnosti, pomeni, da ta razlog za insolventnost vpliva v smeri določitve daljšega preizkusnega obdobja od dveh let.
Trditveno in dokazno breme o razlogih za nastop stanja insolventnosti dolžnika v osebnem stečaju in o njegovem subjektivnem odnosu do teh, s katerimi upnik uveljavlja ugovorni razlog prekratkega preizkusnega obdobja, je na strani upnika.
Razloge sklepa, v katerih je sodišče prve stopnje navedlo, da je bilo banki stanje premoženja družbe ob odobritvi kredita nedvomno znano, je mogoče razumeti v tem smislu, da je imel upnik možnost te podatke tudi navesti v okviru ugovornih trditev, pa jih ni.
ZPP člen 163, 163/3, 163/7. ZNP člen 37. ZVEtL člen 13.
vzpostavitev etažne lastnine - zahteva za povrnitev stroškov postopka - zahteva za povrnitev skupnih stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - izguba pravice - prekluzivni rok - konec postopka - konec postopka zunaj glavne obravnave
Predlagatelja sta zaradi poteka prekluzivnega roka izgubila pravico zahtevati povrnitev dela skupnih stroškov. Postopek se je zaključil (zunaj obravnave) z izdajo sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine, zato bi morala predlagatelja zahtevati povrnitev stroškov v petnajstdnevnem roku od njegove vročitve.
preživninska obveznost - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - zamudna sodba - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pritožbene navedbe o neizkazanosti rednega šolanja, pa tudi zatrjevanja o tožničinih prihodkih preko študentskega servisa, ne morejo imeti želene teže. Tovrstne ugovore bi moral toženec pravočasno uveljavljati v odgovoru na tožbo.
Tožena stranka je s tem, ko je izročila posojilo tožeči stranki, izpolnila svoj del obveznosti in posledično pridobila terjatev na vračilo posojila do tožeče stranke. Ker je bilo ugotovljeno, da je bil namen vseh sklenjenih kupoprodajnih pogodb vračilo posojila, in ne izročitev premičnin ter prejem kupnine, je sodišče prve stopnje kot izpodbojno dejanje pravilno obravnavalo (delno) izpolnitev obveznosti stečajne dolžnice po posojilnih pogodbah, to je prenos lastninske pravice na navedenih premičninah z njihovo izročitvijo toženi stranki. Glede na navedeno pa je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnica svojo izpolnitev (po posojilnih pogodbah) opravila pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je podan tudi objektivni pogoj izpodbojnosti, saj toženi stranki zakonske domneve iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni uspelo izpodbiti.
vročanje sodnih pisanj - vročitev sodnih pisanj - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dokaz o prejemu sodnega pisanja - vpogled v spis - fotokopiranje listin v spisu
Iz gramatikalna razlage določbe šestega odstavka 139. člena ZPP izhaja, da je možno to določbo uporabiti le v primeru, ko naslovnik pisanje dejansko prejme in ne zadošča zgolj, da se z obstojem pisanja seznani. Dokazni standard je glede na posledico, ki ga ima ta določba za prejemnika pisanja (pisanje se šteje za vročeno) postavljen visoko, in sicer iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-554/10 z dne 15. 12. 2010 izhaja, da se šteje, da je bila vročitev kljub napakam pri formalnosti vročanja opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela. To pomeni, da mora imeti sodišče za prejem pisanja zanesljiv dokaz.
Takšen dokaz ni samo vročilnica kot javna listina, kot to zmotno meni dolžnica, ampak je lahko tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - lastniška posest - dobrovernost posestnika
Za presojo dobrovernosti priposestvovalca je relevantno njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice in ne mnenje drugih o lastninskem statusu neke nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002450
OZ člen 460, 461, 480. ZVKSES člen 15, 91, 92. ZVPot člen 41.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - notifikacija - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - pravica do sodnega varstva - sprememba sodne prakse
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni, zato tožnice, ki je zahtevek prilagodila kasneje, ne more zadeti sankcija prekluzije.
Toženka na tožbo v postavljenem roku ni odgovorila, čeprav je bila opozorjena, da bo sodišče v takšnem primeru izdalo zamudno sodbo s katero bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Poleg navedenega dejstva pa so bili izpolnjeni tudi ostali zgoraj navedeni zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
napotitev na pravdo - izločitveni zahtevek - domneva lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se na podlagi prvega odstavka 11. člena SPZ domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je manj verjetna pravica pritožnika, da je vlagal v nepremičnino zapustnice.
ZFPPIPP člen 83, 83/8, 84, 84/4, 84/5. ZTFI člen 466, 466/3, 468a, 468a/1.
borzno posredniška družba - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - imenovanje članov upniškega odbora - položaj upnika - banka slovenije - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - število članov upniškega odbora - volitve članov upniškega odbora
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzelo vsebino osmega odstavka 83. člena ZFPPIPP in navedlo, da je člane upniškega odbora potrdilo ob upoštevanju števila prejetih glasov pri posameznem upniku, pri tem pa ni navedlo, koliko glasov je bilo veljavno oddanih in kako so posamezni upniki glasovali. Navedenega ni mogoče razbrati niti iz spisovnih podatkov. Zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.