OZ člen 3, 107, 239, 239/2, 247, 253.. ZDR člen 38, 38/1.
pogodbena kazen - konkurenčna klavzula
Delodajalec ima pravico s konkurenčno klavzulo zaščititi znanje, katerega nepooblaščeno prenašanje na drugega delodajalca bi omogočilo nelojalno konkurenco. Tožeči stranki za veljavno sklenjeno konkurenčno klavzulo ni bilo treba dokazati, da bi z znanji, ki jih je toženka pri njej pridobila, lahko konkurenčna zavarovalnica pridobila (neupravičeno) konkurenčno prednost. Glede na to, da je plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule dogovorjeno že zaradi obstoja abstraktne možnosti manjšega pridobivanja dohodka, tožeči stranki v sporu ni bilo treba dokazati obstoja škode, v okvir katere sodi tudi konkretno izboljšanje konkurenčnega položaja konkurenčne zavarovalnice. Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebno znanje (ali poslovne zveze) dejansko uporabi in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja toženca. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi toženka s pridobljenimi znanji in izkušnjami v zaposlitvi pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
Dogovorjena konkurenčna klavzula je bila v skladu z 38. členom ZDR, ki oblike civilne sankcije za njeno kršitev ni posebej določal. Zato sta lahko tožeča stranka in toženka za neizpolnitev obveznosti toženke iz konkurenčne klavzule dogovorili ali plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 239. člena OZ ali pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004438
ZDR člen 184.. OZ člen 153, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu. Pri spravilu lesa, ko se je hlod zakotalil, je jeklena vrv tožnika oplazila po nogi. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da delež toženkine odgovornosti za nastanek škodnega dogodka znaša 80 %. Na presojo o stopnji prispevka tožnika ne vplivajo le ugotovitve o tožnikovi nepazljivosti, pač pa tudi ugotovitve o tistih kršitvah, sicer objektivno odgovorne stranke, ki jih je mogoče povezati s tožnikovo škodo. Upoštevaje na eni strani, da je bila za rizike poškodb pri spravilu lesa že sicer podana objektivna odgovornost toženke, in da toženka v nasprotju s pravili o zagotavljanju varnih delovnih pogojev ni poskrbela za ustrezno usposabljanje tožnika niti mu opravil traktorista (upravljanja z vitlom) ne bi smela odrediti ter na drugi strani nepazljivost tožnika, ki je delo opravljal v neposredni bližini vitla, ni razlogov za znižanje deleža odgovornosti 80 % na strani delodajalca.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1-UPB2 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti z delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnikoma v izrednih odpovedih pogodb o zaposlitvi očitala sodelovanje pri odtujitvi 60 ton jeklenega odpadka v noči iz 20. 6. 2015 na 21. 6. 2015 iz obrata B. v vrednosti 100.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako prvemu kot tudi drugemu tožniku po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj sta v obravnavani noči kršila pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima njuna kršitev vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvina storjene v sostorilstvu (2. točka 1. odstavka 205. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena KZ-1. Pravilna pa je tudi ugotovitev, da je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov s tožnikoma ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka, predvsem zaradi velike verjetnosti ponovitve dejanja, tožnika pa sta tudi zlorabila zupanje tožene stranke.
postopek za cenitev in prodajo stvari - civilna delitev - ustavitev nepravdnega postopka - prodaja nepremičnine - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - nepremičninska izvršba - neuspešna prodaja nepremičnine
Predlagatelj je predlog za cenitev in prodajo stvari vložil sam. Vložil ga je po poteku 30 - dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP in v njem tudi (pravilno) predlagal, da se postopek s prodajo opravi po določbah ZIZ. Predlagatelj in nasprotna udeleženka se tudi v nadaljevanju postopka nista sporazumela, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 10. poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje zato, ne glede na to, da se civilna delitev vključno s cenitvijo in prodajo izpelje v nepravdnem postopku, ni imelo podlage za uporabo 108. člena ZNP, pač pa bi moralo pri presoji okoliščine, da prvi prodajni narok ni bil uspešen, upoštevati 194. člen ZIZ, ki glede števila prodajnih narokov in pogojev za njihovo opravo vsebuje drugačno ureditev kot sicer velja v postopku po ZNP.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na terjatve, ki niso navedene v posodobljenem seznamu terjatev - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Ker poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, se pritožnik neutemeljeno sklicuje na prenehanje tožnikove pravice uveljavljati plačilo terjatve v sodnem postopku.
odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha
Tožena stranka v pritožbi pravilno navaja, da zgolj sprememba izreka v I. točki odločbe tožene stranke z dne 25. 2. 2016, kjer se je beseda zavrne nadomestila z besedo zavrže, ni v ničemer izboljšala pravni položaj tožnice. Pritožba tožnice se je torej zavrgla, ne pa zavrnila. V celoti je tako ostala v veljavi prvostopenjska odločba, da se tožnici starostna pokojnina ponovno odmeri od 1. 7. 2015 dalje in znesek te pokojnine, ki pa med strankama ni sporen. Spor se je nanašal zgolj na datum začetka ponovne odmere pokojnine. Prav tako se ni spremenila 2. točka izpodbijane dokončne odločbe z dne 25. 2. 2016, s katero je bilo odločeno, da stroške postopka nosi zavarovanka sama. Tožnica tako v svoji pravdi v sodnem postopku ni uspela in tako ni razloga za uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP, ki določa odmero stroškov v primeru delne zmage stranke v pravdi.
zavrženje vloge - fikcija vročitve - sklep o popravi
Prvostopenjsko sodišče je pravilno štelo, da je bila vročitev v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP pravilno opravljena in da se je 15-dnevni rok za popravo vlogo iztekel 7. 2. 2017. Vložnik v tem roku vloge ni popravil tako kot mu je sodišče prve stopnje naložilo v sklepu o popravi. V primeru, če naslovnik nima predalčnika, ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz tretjega odstavka 142. člena ZPP opozoriti. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je poštni delavec tožnika v obvestilu z dne 23. 1. 2017 obvestil, da se pisanje vrača sodišču, ker naslovnik nima hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika. Zato je vloga pravilno zavržena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Prva kršitev, ki jo je tožnik storil, je bila v tem, da je službeno elektronsko pošto z dne 20. 7. 2016 (ki ni bila namenjena njemu, priskrbel pa mu jo je njegov sodelavec) uporabil v zasebne namene. Poleg tega je bilo tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano tudi, da naj bi huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da naj bi s poslovnimi partnerji komuniciral (po telefonu in preko elektronske pošte) in jim pojasnjeval okoliščine prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in nato najmanj 26. 7. 2016 iz službene elektronske pošte za zasebne namene pošiljal elektronska sporočila in najmanj enemu poslovnemu partnerju sporočil, da ga tožena stranka odpušča zaradi poslovnega razloga in njegovega pogleda glede vodenja projektov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nobena od očitanih kršitev, ki jih je tožnik storil, nima takšne teže, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot hujšo kršitev pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR je, da delavec huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) in da bi bilo tudi ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank mogoče delovno razmerje tožnika pri toženi stranki nadaljevati do izteka odpovednega roka. Z zgornjimi ugotovitvami v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče.
S tem, ko se je tožnik v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja za določen čas (za obdobje od 10. 9. 2016 do 30. 9. 2016) zaposlil pri drugem delodajalcu (za nižjo plačo) je zmanjševal škodo. Iz tega razloga je upravičen do razlike med plačo, ki jo je pri drugem delodajalcu v obdobju od 10. 9. 2016 do 30. 9. 2016 prejel in plačo, do katere bi bil upravičen pri toženi stranki, če mu pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
ZPP člen 410. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - zaslišanje priče - neformalni razgovor z otrokom
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče otroka neposredno povabiti na neformalni razgovor. Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP. Ta v drugi alineji izrecno omogoča, da se sodišče sámo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom.
dobra vera priposestvovalca - priposestovanje - nedobroverni posestnik - prekarij (precario)
Morebitno dovoljenje za uporabo parcel, ne izkazuje tožničine dobroverne posesti, ob njenem nesporno ugotovljenem zavedanju, da sta nepremičnini last tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002356
SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1.
tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - upravičeni razlogi za preložitev naroka
Ker je tožnica v konkretnem primeru razpolagala zgolj z zavezovalnim pravnim poslom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do prenosa lastninske pravice med dolžnico toženke in tožnico ni prišlo.
gradbena pogodba - dodatna dela - plačilo dodatnih del - obstoj dogovora o dodatnih delih - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih - obračun del - gradbeni dnevnik - knjiga obračunskih izmer - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena
Ker je med pravdnima strankama bila sklenjena gradbena pogodba in popisana dela, ki so potrebna za adaptacijo, dogovorjeno pa je bilo, da za vsako naknadno delo dosežeta sporazum tako o potrebnosti kot o ceni, bi tožnik moral dokazati svoje trditve. Moral bi dokazati, katera dodatna dela je opravil, da je to toženec odobril, koliko materiala je bilo porabljenega in za kakšno ceno je bilo dogovorjeno. Tako pa tožnik dokazuje, da je bil obračun opravljen med pravdnima strankama o vsem tem; vendar tudi tega obračuna ni uspel dokazati, saj ga je toženec zavrnil.
lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - predlog za sodni depozit
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujnega, če je izkazana javna korist, kar ugotavlja upravni organ. Ko predlagatelj pri sodišču v hrambo položi znesek, kot ga določa zakon, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
Motoristična čelada, uporabljena za udarec v glavo, je glede na njene splošno znane karakteristike in funkcionalnost sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
uradni zaznamek o izjavi osumljenca - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - načelo proste presoje dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - graja dokazne ocene - direktni naklep - izrek zaporne kazni - omilitev kazni - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Bistvo tega kaznivega dejanja je v izkoriščanju storilčevega avtoritativnega položaja, tako da oseba, ki je storilcu zaupana v eni od navedenih oblik vzgojnih dejavnosti, dopusti spolno občevanje ali druga spolna dejanja, česar brez vpliva storilčevega položaja ne bi storila.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - lastniška posest - dobrovernost posestnika
Za presojo dobrovernosti priposestvovalca je relevantno njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice in ne mnenje drugih o lastninskem statusu neke nepremičnine.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 196, 196/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zmotno je pritožbeno stališče, da so ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP podane le v primeru, kadar gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki je kot tako umeščeno v KZ-1.
Ustaljena sodna praksa je že zavzela stališče, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
ZFPPIPP člen 83, 83/8, 84, 84/4, 84/5. ZTFI člen 466, 466/3, 468a, 468a/1.
borzno posredniška družba - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - imenovanje članov upniškega odbora - položaj upnika - banka slovenije - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - število članov upniškega odbora - volitve članov upniškega odbora
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzelo vsebino osmega odstavka 83. člena ZFPPIPP in navedlo, da je člane upniškega odbora potrdilo ob upoštevanju števila prejetih glasov pri posameznem upniku, pri tem pa ni navedlo, koliko glasov je bilo veljavno oddanih in kako so posamezni upniki glasovali. Navedenega ni mogoče razbrati niti iz spisovnih podatkov. Zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Tožena stranka je s tem, ko je izročila posojilo tožeči stranki, izpolnila svoj del obveznosti in posledično pridobila terjatev na vračilo posojila do tožeče stranke. Ker je bilo ugotovljeno, da je bil namen vseh sklenjenih kupoprodajnih pogodb vračilo posojila, in ne izročitev premičnin ter prejem kupnine, je sodišče prve stopnje kot izpodbojno dejanje pravilno obravnavalo (delno) izpolnitev obveznosti stečajne dolžnice po posojilnih pogodbah, to je prenos lastninske pravice na navedenih premičninah z njihovo izročitvijo toženi stranki. Glede na navedeno pa je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnica svojo izpolnitev (po posojilnih pogodbah) opravila pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je podan tudi objektivni pogoj izpodbojnosti, saj toženi stranki zakonske domneve iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni uspelo izpodbiti.