preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - utemeljeni sum - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nekonkretizirana pritožba - razlogi o odločilnih dejstvih pripor
Ustanovitev hudodelske združbe ni pogojena s točno določenimi osebami.
pogodba o štipendiranju - sporna pogodbena določila - razlaga pogodbe - pogodbeni rok - fiksen rok - skupen namen pogodbenih strank - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Toženec bi se moral po presoji pritožbenega sodišča v skladu s Pogodbo zaposliti v Sloveniji vsaj v enem letu od uspešnega zaključka študija v tujini. To je namreč obdobje, za katerega se je toženec v zameno za štipendijo v naprej odpovedal popolnoma svobodni izbiri (kraja oz. države) zaposlitve in ni ne nerazumno dolgo ne nerazumno kratko, glede na čas študija (in štipendiranja). Če je bila namreč pogodbena alternativa temu, da se toženec takoj (v roku 30 dni) zaposli (npr. če se v svojem poklicu ne more, ne uspe), da je eno leto neprekinjeno aktivni iskalec zaposlitve (preko Zavoda RS za zaposlovanje, kar vključuje možnosti, da se bo za ta čas zaposlil tudi na delovnem mestu, ki ne ustreza povsem njegovi izobrazbi), si toženec tudi prvega roka nikakor ne more razlagati drugače, kot da je to (več kot) eno leto. Za ta rok niti sam ne trdi, da bi bil npr. predolg. Logično je potemtakem, da bi se moral zaposliti v Sloveniji vsaj znotraj tega roka. Ker se ni, in ker tudi zaposlitve neprekinjeno v Sloveniji ni iskal eno leto po zaključku študija, je treba ugotoviti, da pogodbe ni izpolnil in je zato na podlagi te dolžan vrniti valorizirano vrednost prejete štipendije.
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih ugotavlja s pomočjo izvedenca, presoditi, ali prizadejane poškodbe ustrezajo kriterijem lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Kvalifikator telesnih poškodb po KZ Republike Slovenije ter Mednarodna kvalifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, na katere se sklicuje pritožnik, določata zgolj okvir poškodb na splošno.
uradni zaznamek o izjavi osumljenca - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - načelo proste presoje dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - graja dokazne ocene - direktni naklep - izrek zaporne kazni - omilitev kazni - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Bistvo tega kaznivega dejanja je v izkoriščanju storilčevega avtoritativnega položaja, tako da oseba, ki je storilcu zaupana v eni od navedenih oblik vzgojnih dejavnosti, dopusti spolno občevanje ali druga spolna dejanja, česar brez vpliva storilčevega položaja ne bi storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003283
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171, 171/1.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prometna nesreča - deljena odgovornost sopotnika v motornem vozilu
Pravdni stranki sta za ugotovitev pravno relevantnega dejstva (prispevek oškodovanca k nastanku škode) predlagali izvedbo dokaza, ki ga prvostopenjsko sodišče ni izvedlo, niti ga ni zavrnilo, ampak je štelo, da tožena stranka izvedbe tega dokaza ni predlagala. S tem je kršilo pravico strank do sodelovanja v postopku, ki sta bili prikrajšani za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev odločilnega pomena, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 410. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - zaslišanje priče - neformalni razgovor z otrokom
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče otroka neposredno povabiti na neformalni razgovor. Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP. Ta v drugi alineji izrecno omogoča, da se sodišče sámo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 196, 196/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zmotno je pritožbeno stališče, da so ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP podane le v primeru, kadar gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki je kot tako umeščeno v KZ-1.
Ustaljena sodna praksa je že zavzela stališče, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002867
URS člen 88, 89. ZPP člen 180, 181. OZ člen 239.
poslovna odškodninska odgovornost - načelo delitve oblasti - določenost tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - pravna korist - izpolnitev obveznosti - kršitev obveznosti - povrnitev škode - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa
Tožnik se je ob podpisu sporazumov moral in mogel zavedati vloge Vlade RS v zakonodajnem postopku in dejstva, da je ureditev zahtevanih sprememb v zakonih odvisna predvsem od poslancev v Državnem zboru. Država ne more biti odškodninsko odgovorna za (ne)sprejem nekega predpisa. Državni zbor je namreč nosilec suverenosti, mandat pa mu na volitvah podelijo volivci. Če ti menijo, da naloge ni dobro opravil, bodo imeli na naslednjih volitvah priložnosti voliti druge predstavnike.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - ugotovitev vrednosti - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek vrnitve takse
Ugotovitev vrednosti dodatno najdenega zapustnikovega premoženja ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ampak predstavlja le podlago za izračun zapuščinske takse, zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Čeprav je ocenjena vrednost morebiti napačna, je s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003199
URS člen 22, 34. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 132, 132/4, 132/7, 141a, 141a/7, 145, 145/1.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal - uporaba varnega elektronskega predala - naslov za obveščanje - sprememba naslova - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - namen določbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - povprečna skrbnost
Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Zgolj dejstvo, da je imel dolžnik v konkretnem postopku odprt varen elektronski predal, pa ne omogoča vročanja po varni elektronski poti oziroma v takšnem primeru ne more nastopiti fikcija vročitve.
KZ-1 člen 192, 192/2. ZPND člen 5, 7, 8. ZKP člen 18, 18/2, 65, 65/3, 148, 236. ZNPPol člen 18, 18/3.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni oškodovanec - žrtev nasilja v družini - spremljevalec žrtve - obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca - nedovoljeni dokazi - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - privilegirana priča
Žrtev nasilja ima skladno z določbama 7. in 8. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) pravico, da si izbere zagovornika in osebo (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem in v postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja. Ne predvideva pa ZPND obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca.
ZKP v tretjem odstavku 65. člena določa za kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po 192. členu KZ-1 obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca, vendar pa se določila tega člena nanašajo na kazenski postopek, ne pa tudi na predhodno fazo zbiranja obvestil.
Glede na to, da 7. in 8. člen ZPND ne predvidevata obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca ter da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi mladoletni oškodovanec tako željo izpostavil, njuna odsotnost ni vplivala na zakonitost zbranih informacij.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Za sankcijo toženi stranki z naložitvijo pravdnih stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP je bistveno, ali je tožeča stranka dosegla svoj končni cilj, ali je tožena stranka ravnala tako, kot da je priznala, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00002351
ZZZDR člen 4, 4/2, 4/3, 92, 98, 107, 113, 212, 213, 213/1. ZPP člen 82, 409. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/5. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zastopanje mladoletnega otroka - tožba za izpodbijanje očetovstva - nadomestitev soglasja starša - kolizijski skrbnik mladoletnika - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - načelo največje koristi otroka - stroški nepravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške
Za zastopanje otroka v sodnih postopkih je praviloma upravičen tisti od staršev, kateremu je otrok s sodno odločbo zaupan v varstvo in vzgojo, razen kadar gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Vprašanje, da otrok pozna svoj izvor, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Ker mora sodišče o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločiti v skladu z otrokovo koristjo, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno opravilo tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 126, 126/2, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 55.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - zastaranje pravice do izterjave davka - davek - stroški davčne izvršbe
Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.
Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo.
Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini.
Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.
Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi.
domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku - nepristop na prvi narok
Predlagatelj je bil na narok pravilno vabljen, vendar se vabilu ni odzval, niti ni poslal pooblaščenca ali opravičil svojega izostanka, zato se - skladno z določbo 23. člena ZNP - šteje, da je predlog umaknil.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka bi morala kot direktor invalidskega podjetja zadržano ravnati s odhodki, zlasti ker dobiva sredstva države ravno zaradi statusa invalidskega podjetja. Če so se prihodki tožeče stranke povečevali, to še ne pomeni, da je ekonomsko upravičeno vsako sponzoriranje in doniranje denarnih sredstev. Upoštevati je potrebno tudi odhodke. Vse to je rezultiralo v upadu dobička in ta bi bil še nižji, če tožeča stranka ne bi prejemala odstopljenih sredstev države zaradi statusa invalidskega podjetja in če ne bili izvedeni dve dokapitalizaciji.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije - nepopolno pooblastilo - zavrženje revizije
Generalnega pooblastila ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po drugem odstavku 95. člena ZPP. V postopku z revizijo sodišče ne sme pozivati stranke k popravi oziroma dopolnitvi vloge (revizije) s predložitvijo pravilnega in popolnega pooblastila, saj se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP (peti odstavek 98. člena ZPP). Predložitev nepravilnega ali nepopolnega pooblastila k reviziji ni odpravljiva. Takšna revizija je nedovoljena, zato jo je treba takoj zavreči. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno zahtevati od tožeče stranke nobenih pojasnil v zvezi s pooblastilom tožeče stranke in vloženo revizijo.
sklep o dedovanju - obseg zapuščine - dvig denarnih sredstev - razpolaganje z bodočo dediščino - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave o dokazu
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da pritožnico pred izdajo sklepa o dedovanju ni seznanilo s podatki iz (obeh) bančnih računov zapustnika, čeprav je takšen predlog pritožnica pravočasno dala v zapuščinskem postopku.
Sodišče mora na podlagi drugega odstavka 166. člena ZD vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno, v zapuščinskem postopku pa mora sodišče tudi gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (prvi odstavek 166. člena ZD).
lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - predlog za sodni depozit
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujnega, če je izkazana javna korist, kar ugotavlja upravni organ. Ko predlagatelj pri sodišču v hrambo položi znesek, kot ga določa zakon, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
napotitev na pravdo - izločitveni zahtevek - domneva lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se na podlagi prvega odstavka 11. člena SPZ domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je manj verjetna pravica pritožnika, da je vlagal v nepremičnino zapustnice.