ZFPPIPP člen 398, 398/3, 400, 400/4, 400/5, 403, 403/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - razlogi za insolventnost - trditveno in dokazno breme - preizkusno obdobje
V primeru kriterija razlogov za insolventnost se presoja subjektivni odnos dolžnika do dejanj, ki so povzročila nastop njegove insolventnosti. Če je nastopilo pri dolžniku stanje insolventnosti zaradi objektivnih okoliščin, na katere ni imel vpliva, te okoliščine vplivajo na določitev krajšega preizkusnega obdobja. Če pa je nastopilo stanje insolventnosti zaradi dejanj, katera je dolžnik sam povzročil in so posledica njegove lahkomiselnosti ali neskrbnosti, pomeni, da ta razlog za insolventnost vpliva v smeri določitve daljšega preizkusnega obdobja od dveh let.
Trditveno in dokazno breme o razlogih za nastop stanja insolventnosti dolžnika v osebnem stečaju in o njegovem subjektivnem odnosu do teh, s katerimi upnik uveljavlja ugovorni razlog prekratkega preizkusnega obdobja, je na strani upnika.
Razloge sklepa, v katerih je sodišče prve stopnje navedlo, da je bilo banki stanje premoženja družbe ob odobritvi kredita nedvomno znano, je mogoče razumeti v tem smislu, da je imel upnik možnost te podatke tudi navesti v okviru ugovornih trditev, pa jih ni.
ZPP člen 163, 163/3, 163/7. ZNP člen 37. ZVEtL člen 13.
vzpostavitev etažne lastnine - zahteva za povrnitev stroškov postopka - zahteva za povrnitev skupnih stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - izguba pravice - prekluzivni rok - konec postopka - konec postopka zunaj glavne obravnave
Predlagatelja sta zaradi poteka prekluzivnega roka izgubila pravico zahtevati povrnitev dela skupnih stroškov. Postopek se je zaključil (zunaj obravnave) z izdajo sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine, zato bi morala predlagatelja zahtevati povrnitev stroškov v petnajstdnevnem roku od njegove vročitve.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.
napotitev na pravdo - izločitveni zahtevek - domneva lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se na podlagi prvega odstavka 11. člena SPZ domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je manj verjetna pravica pritožnika, da je vlagal v nepremičnino zapustnice.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 331, 331/1, 345, 345/2, 345/2-1, 364, 364/2, 371, 371/10. ZDPN-2 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 6. ZDDV-1 člen 45, 68.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - popravek odbitka DDV - davek na promet nepremičnin - obračun DDV
Tako iz dražbenih pogojev kot iz sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je kupec prevzel obveznost plačila davka na promet nepremičnine in druge spremljajoče stroške prodaje (sestave pogodbe, overitve, cenitve, dražbene stroške) in stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca, ki jih kot običajne neposredne stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva priznava tudi poslovna praksa. Strošek popravka odbitka DDV torej presega domet navedene pogodbene klavzule, ker ni običajen strošek prodaje nepremičnine. Zmotno je namreč tudi pritožbeno stališče, da je popravek odbitnega DDV davek, ki je vezan na prodajo nepremičnine. Na to prodajo kot davčni dogodek je kot davčna obveznost neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitnega DDV je le posredni strošek, nastal kot posledica prodaje nepremičnine kot razveznega pogoja za nastop davčne obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV.
ZFPPIPP pa ne nalaga upravitelju, da stroške, ki bodo zmanjševali razpoložljivo kupnino za poplačilo upnika, specificira tako po vrsti kot po višini že pred izdajo sklepa o prodaji in pridobitvijo mnenja ločitvenega upnika.
Plačilo davka na promet nepremičnin je primarno obveznost prodajalca, ki pa ga skladno z dogovorom s kupcem lahko prevali na kupca (prvi odstavek 5. člena in 6. člen ZDPN-2). Navedene zakonske obveznosti je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen tudi v primeru, če v dogovoru s kupcem (45. člen ZDDV-1) v prodajno ceno vkalkulira tudi obračunani DDV. Če dogovora po 45. členu ZDDV-1 s kupcem ne doseže, po dražbenih pogojih pa v kupnino ni bil vključen tudi DDV, pač pa je kupca bremenil le davek na promet nepremičnine in stroški za prenos lastništva, je strošek popravkov odbitka DDV strošek, ki skladno s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno razdelitveno maso in s tem ločitvenega upnika.
tožba na ugotovitev očetovstva - pravnomočno odločena stvar - rok za uveljavitev pravice - izjava o priznanju očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - objektivni rok za tožbo - izpodbijanje priznanja očetovstva - začetek teka roka
Tožba na izpodbijanje očetovstva je na voljo le domnevnemu očetu. Očetovstva, ki temelji na izjavi o priznanju očetovstva, ni mogoče izpodbijati, mogoče pa je vložiti tožbo za izpodbijanje (razveljavitev) same izjave o priznanju očetovstva zaradi napake volje.
Tudi za pravnega očeta, ki je to postal z izjavo o priznanju očetovstva, veljati enak rok kot za pravnega očeta, ki je to postal na podlagi zakonske domneve, kar pomeni, da mora biti dolžina roka enaka za oba, to pa je dolžina enoletnega subjektivnega roka iz 96. člena ZZZDR.
OZ člen 619, 639, 649, 660. - člen 10, 10/3, 13, 13/2, 13/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni dnevnik - stvarna napaka - podlaga za plačilo opravljenih del - trditveno in dokazno breme - pogodba o delu - grajanje napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - odgovornost za napake - konkuldenten prevzem del
Skladno s sodno prakso se za prevzem dela šteje dejstvo, da naročnik objekt uporablja.
Gradbeni dnevnik mora voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec in ne tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec.
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih ugotavlja s pomočjo izvedenca, presoditi, ali prizadejane poškodbe ustrezajo kriterijem lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Kvalifikator telesnih poškodb po KZ Republike Slovenije ter Mednarodna kvalifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, na katere se sklicuje pritožnik, določata zgolj okvir poškodb na splošno.
nagrada izvršitelju - stroški izvršitelja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - deložacija - vročitev sklepa o izvršbi - neizveden rubež - analogija - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj - obvestila csd - dolžnost obvestitve - ogled nepremičnine - materialni stroški
Izvršitelj ni upravičen do sorazmerno nižjega plačila, če deložacija ni (v celoti) uspešna ali če ostane neizvedena.
Pošiljanja obvestil pristojnim organom (policiji, CSD) ne gre označiti za opravljanje izvršilnih dejanj, temveč za stroške, ki so potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja in katerih povrnitev izvršitelj lahko zahteva po 10. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
V Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja sicer ni izrecno predpisano, da bi moral izvršitelj v postopku izpraznitve in izročitve nepremičnine predhodno opraviti ogled nepremičnine, vendar pa to opravilo izvršitelja logično izhaja iz same narave nameravanega izvršilnega dejanja. Oprava ogleda pred razpisom deložacije je dejansko nujno izvršilno dejanje, in sicer tako za določitev obsega in načina oprave konkretne izvršbe ter preprečitve nastanka nepotrebnih stroškov, kot tudi zaradi spoštovanja dostojanstva oseb, ki jih je treba izseliti.
Kilometrine oziroma potnih stroškov v osnovi za izračun materialnih stroškov ni mogoče upoštevati.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Za sankcijo toženi stranki z naložitvijo pravdnih stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP je bistveno, ali je tožeča stranka dosegla svoj končni cilj, ali je tožena stranka ravnala tako, kot da je priznala, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen
ZPVAS člen 8. ZAgrS člen 50, 52, 52/2. ZS člen 3, 3/3.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - uporaba zakona - novi in stari zakon - določitev dediča - članstvo v agrarni skupnosti - zakonska praznina - analogija - nujni delež - rok za izplačilo nujnega deleža
ZAgrS, ki velja od 17. 10. 2015, se ne uporablja za razmerja, ki jih ureja ZPVAS, torej za dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile takrat že pokojne. Za te primere je treba uporabiti določbe ZPVAS in ne ZAgrS. Izjema velja, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi ali iz nje tisti, ki so bili člani, izstopijo. V takem primeru bo namreč podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda (50. člen).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003283
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171, 171/1.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prometna nesreča - deljena odgovornost sopotnika v motornem vozilu
Pravdni stranki sta za ugotovitev pravno relevantnega dejstva (prispevek oškodovanca k nastanku škode) predlagali izvedbo dokaza, ki ga prvostopenjsko sodišče ni izvedlo, niti ga ni zavrnilo, ampak je štelo, da tožena stranka izvedbe tega dokaza ni predlagala. S tem je kršilo pravico strank do sodelovanja v postopku, ki sta bili prikrajšani za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev odločilnega pomena, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/2, 371, 371/1, 371/1-11.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razumljivost izreka odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora
Posest predmetov kaznivega dejanja ni pogoj za utemeljenost suma.
dobra vera priposestvovalca - priposestovanje - nedobroverni posestnik - prekarij (precario)
Morebitno dovoljenje za uporabo parcel, ne izkazuje tožničine dobroverne posesti, ob njenem nesporno ugotovljenem zavedanju, da sta nepremičnini last tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002356
SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1.
tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - upravičeni razlogi za preložitev naroka
Ker je tožnica v konkretnem primeru razpolagala zgolj z zavezovalnim pravnim poslom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do prenosa lastninske pravice med dolžnico toženke in tožnico ni prišlo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - reivindikacijski zahtevek - negatorna tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja
Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.
Tožena stranka je s tem, ko je izročila posojilo tožeči stranki, izpolnila svoj del obveznosti in posledično pridobila terjatev na vračilo posojila do tožeče stranke. Ker je bilo ugotovljeno, da je bil namen vseh sklenjenih kupoprodajnih pogodb vračilo posojila, in ne izročitev premičnin ter prejem kupnine, je sodišče prve stopnje kot izpodbojno dejanje pravilno obravnavalo (delno) izpolnitev obveznosti stečajne dolžnice po posojilnih pogodbah, to je prenos lastninske pravice na navedenih premičninah z njihovo izročitvijo toženi stranki. Glede na navedeno pa je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnica svojo izpolnitev (po posojilnih pogodbah) opravila pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je podan tudi objektivni pogoj izpodbojnosti, saj toženi stranki zakonske domneve iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni uspelo izpodbiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002012
OZ člen 131, 131/1, 179, 299, 299/2, 937, 937/3, 937/5.
ugovor pasivne legitimacije - zavarovalna pogodba - prenehanje zavarovalnega kritja - obveznost zavarovalnice - odškodninska odgovornost - dejavnost gostinstva - zastrupitev - protipravno ravnanje - višina denarna odškodnine - odmera odškodnine za telesne bolečine - odmera odškodnine za strah
Zavarovalno kritje po sporni polici je prenehalo. To nakazuje tudi dejstvo, da prva toženka po škodnem dogodku ni obnovila sporne police, temveč je sklenila novo zavarovanje odgovornosti. Ker je tako do škodnega dogodka prišlo po izteku zavarovalnega kritja, pasivna legitimacija druge toženke za vtoževano odškodnino ni podana.
Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno vsoto, preneha v primeru, če zavarovalec premije ob zapadlosti ne plača in tega ne stori niti v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije.
OZ v 937. členu jasno določa, da mora zavarovalnica na obveznost plačila premije opozoriti z obvestilom o njeni zapadlosti.
Protipravnost ravnanja prve toženke je podana, ker ni poskrbela za neoporečnost hrane, ki jo je stregla gostom.
Za obseg in posledice zastrupitve s hrano je primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.000,00 EUR.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 210, 210/3, 211, 211/2, 211/4, 211/4-2, 212, 212/4.
vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava
Sodišče prve stopnje je v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, navedlo zmanjšani znesek te terjatve, izračunan tako, da je znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP pomnožilo z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi (2. točka četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP). S tem je odločilo, da potrjena prisilna poravnava na terjatev upnice iz naslova davkov, ki je prijavljena kot navadna terjatev, učinkuje. V drugem odstavku 1. točke izreka sklepa pa je navedlo, da za imetnike terjatev iz naslova davkov prisilna poravnava ne učinkuje. Ker je seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz drugega odstavka 211. člena ZFPPIPP, sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tretji odstavek 210. člena ZFPPIPP), izrek sklepa nasprotuje samemu sebi.