napotitev na pravdo - izločitveni zahtevek - domneva lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se na podlagi prvega odstavka 11. člena SPZ domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, zato je manj verjetna pravica pritožnika, da je vlagal v nepremičnino zapustnice.
ZFPPIPP člen 83, 83/8, 84, 84/4, 84/5. ZTFI člen 466, 466/3, 468a, 468a/1.
borzno posredniška družba - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - imenovanje članov upniškega odbora - položaj upnika - banka slovenije - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - število članov upniškega odbora - volitve članov upniškega odbora
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzelo vsebino osmega odstavka 83. člena ZFPPIPP in navedlo, da je člane upniškega odbora potrdilo ob upoštevanju števila prejetih glasov pri posameznem upniku, pri tem pa ni navedlo, koliko glasov je bilo veljavno oddanih in kako so posamezni upniki glasovali. Navedenega ni mogoče razbrati niti iz spisovnih podatkov. Zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003283
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171, 171/1.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prometna nesreča - deljena odgovornost sopotnika v motornem vozilu
Pravdni stranki sta za ugotovitev pravno relevantnega dejstva (prispevek oškodovanca k nastanku škode) predlagali izvedbo dokaza, ki ga prvostopenjsko sodišče ni izvedlo, niti ga ni zavrnilo, ampak je štelo, da tožena stranka izvedbe tega dokaza ni predlagala. S tem je kršilo pravico strank do sodelovanja v postopku, ki sta bili prikrajšani za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev odločilnega pomena, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Za sankcijo toženi stranki z naložitvijo pravdnih stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP je bistveno, ali je tožeča stranka dosegla svoj končni cilj, ali je tožena stranka ravnala tako, kot da je priznala, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001876
ZPP člen 411.
stiki otroka s staršem - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda
Nasprotni udeleženec ni konkretizirano izkazal obstoja nevarnosti oziroma okoliščin, ki bi kazale, da bi otroku brez izdaje predlagane začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Le-ta predstavlja ključni moment za spremembo stikov še pred izdajo končne odločitve v zadevi.
Ena od ključnih predpostavk za ustanovitev neposestne zastavne pravice je razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zahteva po razpolagalni sposobnosti praktično zlasti pomeni, da mora biti zastavitelj lastnik predmeta zastavne pravice.
podlage odškodninske odgovornosti - prometna nezgoda - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazi in dokazovanje - izguba delovne zmožnosti - načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine - pravična denarna odškodnina kot pravni standard
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno (načelo individualizacije).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002867
URS člen 88, 89. ZPP člen 180, 181. OZ člen 239.
poslovna odškodninska odgovornost - načelo delitve oblasti - določenost tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - pravna korist - izpolnitev obveznosti - kršitev obveznosti - povrnitev škode - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa
Tožnik se je ob podpisu sporazumov moral in mogel zavedati vloge Vlade RS v zakonodajnem postopku in dejstva, da je ureditev zahtevanih sprememb v zakonih odvisna predvsem od poslancev v Državnem zboru. Država ne more biti odškodninsko odgovorna za (ne)sprejem nekega predpisa. Državni zbor je namreč nosilec suverenosti, mandat pa mu na volitvah podelijo volivci. Če ti menijo, da naloge ni dobro opravil, bodo imeli na naslednjih volitvah priložnosti voliti druge predstavnike.
Sodišče prve stopnje je res presodilo, da še sporni del tožbenega zahtevka tožeče stranka na podlagi določb ZJN-2 in Uredbe ter 631. člena OZ ni utemeljen. Vendar pa taka presoja sodišča prve stopnje za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ ni pravno relevantna. Odločilno za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je med pravdnima strankama nesporno dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklenjene izvajalske pogodbe razpolagala z bančno garancijo, ki jo je na podlagi pravil javnega naročanja in pogojev javnega razpisa moral za zavarovanje svojih obveznosti iz naslova plačila podizvajalcem, torej tudi tožeči stranki, izročiti glavni izvajalec tudi za kritje potrjenih obveznosti glavnega izvajalca do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih glavni izvajalec iz kakršnega koli razloga ne bi poravnal ob zapadlosti. Namen bančne garancije je tako bilo poplačilo podizvajalcev in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bančna garancija za podizvajalce predstavljala zagotovilo za plačilo njihovih terjatev ter upravičeno pričakovanje, da bodo poplačani, če ne s strani glavnega izvajalca, pa s strani naročnika, če ne po določbi 631. člena OZ, pa z unovčitvijo bančne garancije.
OZ člen 619, 639, 649, 660. - člen 10, 10/3, 13, 13/2, 13/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni dnevnik - stvarna napaka - podlaga za plačilo opravljenih del - trditveno in dokazno breme - pogodba o delu - grajanje napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - odgovornost za napake - konkuldenten prevzem del
Skladno s sodno prakso se za prevzem dela šteje dejstvo, da naročnik objekt uporablja.
Gradbeni dnevnik mora voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec in ne tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec.
Motoristična čelada, uporabljena za udarec v glavo, je glede na njene splošno znane karakteristike in funkcionalnost sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
odpust dolga v osebnem stečaju - denarna kazen - oprostitev plačila - osebni stečaj
Osebni stečaj ni razlog, zaradi katerega obsojenec ne bi plačal denarne kazni, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku. ZFPPIPP v 1. točki drugega odstavka 408. člena med drugim določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
sklep o dedovanju - obseg zapuščine - dvig denarnih sredstev - razpolaganje z bodočo dediščino - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave o dokazu
Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da pritožnico pred izdajo sklepa o dedovanju ni seznanilo s podatki iz (obeh) bančnih računov zapustnika, čeprav je takšen predlog pritožnica pravočasno dala v zapuščinskem postopku.
Sodišče mora na podlagi drugega odstavka 166. člena ZD vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno, v zapuščinskem postopku pa mora sodišče tudi gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (prvi odstavek 166. člena ZD).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 210, 210/3, 211, 211/2, 211/4, 211/4-2, 212, 212/4.
vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava
Sodišče prve stopnje je v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, navedlo zmanjšani znesek te terjatve, izračunan tako, da je znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP pomnožilo z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi (2. točka četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP). S tem je odločilo, da potrjena prisilna poravnava na terjatev upnice iz naslova davkov, ki je prijavljena kot navadna terjatev, učinkuje. V drugem odstavku 1. točke izreka sklepa pa je navedlo, da za imetnike terjatev iz naslova davkov prisilna poravnava ne učinkuje. Ker je seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz drugega odstavka 211. člena ZFPPIPP, sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tretji odstavek 210. člena ZFPPIPP), izrek sklepa nasprotuje samemu sebi.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - osebna služnost stanovanja - verjetnost obstoja terjatve - pravni naslov za prenos pravice
V pritožbenem zahtevku tožnica zahteva ugotovitev obstoja osebne služnosti stanovanja in se pri tem sklicuje na ustno sklenjeno pogodbo s pokojnim bratom. Ker je tožena stranka kupec stanovanja, ki ni zatrjevana pogodbena stranka, proti toženi stranki ni možnosti ugotavljanja priposestovanja in ni univerzalni pravni naslednik tožničinega pokojnega brata. Zato ne more biti podana verjetnost terjatve in s tem predloga za izdajo začasne odredbe.
posredna škoda - izguba na zaslužku - premoženjska škoda - materialna škoda - nematerialna škoda - odmera odškodnine za nematerialno škodo - posredni oškodovanec - tuja pomoč - pomoč družinskih članov
ZOZP, ki kot specialni predpis ureja povrnitev škode na podlagi obveznega zavarovanja v prometu, predvideva povrnitev škode neposrednim oškodovancem. Izguba na zaslužku tožnikove matere - zaradi tožnikove oskrbe je bila v bolniškem staležu in zato prejela nižjo plačo, kot bi jo v primeru, da bi delala - zato ni pravno priznana škoda. Zato tožnik s cesijo te terjatve ni pridobil.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 306, 306/3, 307, 307/4.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba ob porodu - prevozni stroški - predlog za poravnavo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri izdaji končne odločbe o odškodnini za nepremoženjsko škodo morebitni predhodni predlog poravnave sodnika ne veže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002345
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 285. ZDDV-1 člen 1.
neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - skupni sporazum - tarifa SAZAS - sprememba tarife - materialno procesno vodstvo
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev v tej zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke. Tudi glede tega je po mnenju višjega sodišča odgovor pritrdilen.
trditveno in dokazno breme dolžnika - izvedba dokazov - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Dolžnik je kot dokaz svojim trditvam v zvezi z obstojem nenadomestljive škode predlagal lastno zaslišanje. Da je možno sklep preizkusiti, mora sodišče prve stopnje pojasniti, na kakšen način je prišlo do odločilnih dejstev. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da je sodišče zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ugotovilo brez izvedbe dokazov ter brez pojasnila, na kakšen način je do takšnih zaključkov prišlo. Glede na navedeno je zaključiti, da se zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih izpodbijana odločitev ne da preizkusiti.