CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002356
SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1.
tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - upravičeni razlogi za preložitev naroka
Ker je tožnica v konkretnem primeru razpolagala zgolj z zavezovalnim pravnim poslom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do prenosa lastninske pravice med dolžnico toženke in tožnico ni prišlo.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 126, 126/2, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 55.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - zastaranje pravice do izterjave davka - davek - stroški davčne izvršbe
Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.
Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo.
Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini.
Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.
Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi.
uradni zaznamek o izjavi osumljenca - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - načelo proste presoje dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - graja dokazne ocene - direktni naklep - izrek zaporne kazni - omilitev kazni - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Bistvo tega kaznivega dejanja je v izkoriščanju storilčevega avtoritativnega položaja, tako da oseba, ki je storilcu zaupana v eni od navedenih oblik vzgojnih dejavnosti, dopusti spolno občevanje ali druga spolna dejanja, česar brez vpliva storilčevega položaja ne bi storila.
Ker tožnik ni dokazal nastanka zatrjevane prometne nesreče, ki pomeni zavarovalni primer, mu toženka ni dolžna na podlagi 943. člena OZ izplačati vtoževane zavarovalnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002276
OZ člen 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 636. ZPP člen 11, 11/1.
pogodba o delu - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - skrita napaka - grajanje napake - pravočasnost grajanja napake - rok za sodno uveljavljanje pravic - prekluziven rok - prenehanje pravice - zavajanje - zloraba procesnih pravic
Za tožečo stranko (naročnika), ki ima v razmerju do tožene stranke (podjemnika) položaj laika, zadošča, da jo obvesti le o končni posledici napake (vozilo ni vozno) in ni dolžna navesti vzroka oziroma izvora napake. Posledično se tožeča stranka neuspešno sklicuje na to, da je bila šele po prejemu izvedeniškega mnenja natančno seznanjena z napako in je lahko šele takrat ocenila, da napaka na vozilu izvira iz sfere tožene stranke.
V primeru takšnega konkretnega ravnanja tožene stranke (izrecne izjave, da k odpravi napak ne bo pristopila na zahtevani način) tožeča stranka (naročnik) nima več razlogov za utemeljeno sklepanje, da bo tožena stranka (izvajalec oziroma podjemnik) napako odpravila, zato o zavajanju ni več mogoče govoriti in začne teči prekluzivni rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 635. člena OZ.
Tožeča stranka se v celoti neutemeljeno sklicuje na to, da je bil domnevni vzrok za napako toženi stranki znan oziroma ji ni mogel ostati neznan. Navedena okoliščina iz 636. člena OZ je namreč določena kot alternativna predpostavki pravočasnega obvestila o napaki ali predpostavki jamčevalnega roka, v katerem se mora napaka pokazati, v predmetni zadevi pa je nesporno, da je tožeča stranka toženo obvestila o sami napaki pravočasno in znotraj jamčevalnega roka.
trditveno in dokazno breme dolžnika - izvedba dokazov - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Dolžnik je kot dokaz svojim trditvam v zvezi z obstojem nenadomestljive škode predlagal lastno zaslišanje. Da je možno sklep preizkusiti, mora sodišče prve stopnje pojasniti, na kakšen način je prišlo do odločilnih dejstev. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da je sodišče zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ugotovilo brez izvedbe dokazov ter brez pojasnila, na kakšen način je do takšnih zaključkov prišlo. Glede na navedeno je zaključiti, da se zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih izpodbijana odločitev ne da preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00002351
ZZZDR člen 4, 4/2, 4/3, 92, 98, 107, 113, 212, 213, 213/1. ZPP člen 82, 409. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/5. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zastopanje mladoletnega otroka - tožba za izpodbijanje očetovstva - nadomestitev soglasja starša - kolizijski skrbnik mladoletnika - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - načelo največje koristi otroka - stroški nepravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške
Za zastopanje otroka v sodnih postopkih je praviloma upravičen tisti od staršev, kateremu je otrok s sodno odločbo zaupan v varstvo in vzgojo, razen kadar gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Vprašanje, da otrok pozna svoj izvor, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Ker mora sodišče o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločiti v skladu z otrokovo koristjo, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno opravilo tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev.
Upnik je s sklepom o predhodni odredbi predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora.
Tožena stranka ima tako zaradi odstopa od pogodbe enake pravice kot pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe. Torej pravice kot te določa 111. člen OZ in drugi odstavek 8. člena med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe, kar pomeni, da ima tožena stranka, ki je pogodbo izpolnila in tožeči stranki plačala za neizvedena dela, pravico do vrnitve plačanih zneskov. Prav tako ima pravico do plačila obresti od dneva, ko je tožeča stranka plačila prejela, kakor to utemeljeno uveljavlja tožena stranka z nasprotno tožbo.
refleksna škoda - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela (pravočasno obvestilo o napaki; pogoj, da se napaka pojavi v jamčevalnem roku; sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku). V zvezi z uveljavljanjem zahtevka za povrnitev refleksne škode tudi ni mogoče govoriti o pozivu "k odpravi napak", saj navedena škoda ne predstavlja neposredne škode.
pogodba o štipendiranju - sporna pogodbena določila - razlaga pogodbe - pogodbeni rok - fiksen rok - skupen namen pogodbenih strank - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Toženec bi se moral po presoji pritožbenega sodišča v skladu s Pogodbo zaposliti v Sloveniji vsaj v enem letu od uspešnega zaključka študija v tujini. To je namreč obdobje, za katerega se je toženec v zameno za štipendijo v naprej odpovedal popolnoma svobodni izbiri (kraja oz. države) zaposlitve in ni ne nerazumno dolgo ne nerazumno kratko, glede na čas študija (in štipendiranja). Če je bila namreč pogodbena alternativa temu, da se toženec takoj (v roku 30 dni) zaposli (npr. če se v svojem poklicu ne more, ne uspe), da je eno leto neprekinjeno aktivni iskalec zaposlitve (preko Zavoda RS za zaposlovanje, kar vključuje možnosti, da se bo za ta čas zaposlil tudi na delovnem mestu, ki ne ustreza povsem njegovi izobrazbi), si toženec tudi prvega roka nikakor ne more razlagati drugače, kot da je to (več kot) eno leto. Za ta rok niti sam ne trdi, da bi bil npr. predolg. Logično je potemtakem, da bi se moral zaposliti v Sloveniji vsaj znotraj tega roka. Ker se ni, in ker tudi zaposlitve neprekinjeno v Sloveniji ni iskal eno leto po zaključku študija, je treba ugotoviti, da pogodbe ni izpolnil in je zato na podlagi te dolžan vrniti valorizirano vrednost prejete štipendije.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - utemeljeni sum - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nekonkretizirana pritožba - razlogi o odločilnih dejstvih pripor
Ustanovitev hudodelske združbe ni pogojena s točno določenimi osebami.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1, 160.
solastništvo nepremičnine - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - stroški postopka - kriteriji za odločitev o stroških - merilo uspeha - povod za tožbo - potrebnost stroškov - krivda stranke - okoliščine primera
Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni.
Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP).
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije - nepopolno pooblastilo - zavrženje revizije
Generalnega pooblastila ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po drugem odstavku 95. člena ZPP. V postopku z revizijo sodišče ne sme pozivati stranke k popravi oziroma dopolnitvi vloge (revizije) s predložitvijo pravilnega in popolnega pooblastila, saj se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP (peti odstavek 98. člena ZPP). Predložitev nepravilnega ali nepopolnega pooblastila k reviziji ni odpravljiva. Takšna revizija je nedovoljena, zato jo je treba takoj zavreči. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno zahtevati od tožeče stranke nobenih pojasnil v zvezi s pooblastilom tožeče stranke in vloženo revizijo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka bi morala kot direktor invalidskega podjetja zadržano ravnati s odhodki, zlasti ker dobiva sredstva države ravno zaradi statusa invalidskega podjetja. Če so se prihodki tožeče stranke povečevali, to še ne pomeni, da je ekonomsko upravičeno vsako sponzoriranje in doniranje denarnih sredstev. Upoštevati je potrebno tudi odhodke. Vse to je rezultiralo v upadu dobička in ta bi bil še nižji, če tožeča stranka ne bi prejemala odstopljenih sredstev države zaradi statusa invalidskega podjetja in če ne bili izvedeni dve dokapitalizaciji.
izpodbijanje očetovstva - izjava o priznanju očetovstva - izpodbojna tožba - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prekluzivni materialni rok - prepozna vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba na izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva je bila vložena po preteku objektivnega prekluzivnega roka treh let iz drugega odstavka 99. člena OZ.
Tožnik je zamudil tudi rok za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva po drugem odstavku 96. člena ZZZDR, saj novejša sodna praksa postavlja v enak položaj očete, ki so očetovstvo priznali z izjavo, z očeti glede katerih velja domneva očetovstva. Tožnik bi očetovstvo otroka lahko izpodbil, če bi vložil tožbo v roku enega leta od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - reivindikacijski zahtevek - negatorna tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja
Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj proti premoženju kot oviro za odpust obveznosti je treba presojati po objektivnih elementih znakov posameznega kaznivega dejanja, čeprav ni zajeto v poglavju posebnega dela KZ-1 med kaznivimi dejanji zoper premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003332
OZ člen 239, 239/2, 282, 625, 625/1, 635, 637, 637/2, 639, 639/5. ZVPot člen 37, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
izpolnitev obveznosti - pogodbena obveznost - pravilnost izpolnitve - podjemna pogodba (pogodba o delu) - montažna dela - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni roki - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - pravice potrošnika - obvestilo o stvarni napaki - povrnitev škode
Skladno s tretjim odstavkom 37.c člena ZVPot pa pravice potrošnika (kupca) iz naslova stvarnih napak iz prvega odstavka istega člena, kjer je našteta tudi pravica do vrnitve plačanega zneska, ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca.