denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - skupno gospodinjstvo - ločeno gospodinjstvo - ločeno življenje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti kot predpostavke za pravico do odškodnine za brate in sestre ter za zunajzakonske partnerje ob smrti bližnjega je pravni standard. V vsakem primeru posebej ga napolnjuje sodna praksa, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera.
V obravnavanem primeru je sodišče z zaslišanjem tožnika in prič zanesljivo ugotovilo, da je bil dom tožnika in pokojne razpet med stanovanji obeh partnerjev zaradi vzgoje in varstva otrok obeh iz njunih prejšnjih zvez in omejenih stanovanjski pogojev, ki so preprečevali, da bi vsi živeli na enem naslovu. Ugotovljene dejanske okoliščine dajejo osnovo za oceno, da sta tožnik in pokojna skupaj s svojimi otroki iz prejšnjih zvez živela v eni skupnosti, ne glede na to, da je slednja bivala v dveh stanovanjih. Ob ugotovljeni siceršnji čustveni in intimni povezanosti med obema partnerjema v daljšem časovnem obdobju bivanje na različnih naslovih ne izključuje ugotovljene trajne življenjske skupnosti med pokojno in tožnikom v smislu četrtega odstavka 180. člena OZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 210, 210/3, 211, 211/2, 211/4, 211/4-2, 212, 212/4.
vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava
Sodišče prve stopnje je v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, navedlo zmanjšani znesek te terjatve, izračunan tako, da je znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP pomnožilo z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi (2. točka četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP). S tem je odločilo, da potrjena prisilna poravnava na terjatev upnice iz naslova davkov, ki je prijavljena kot navadna terjatev, učinkuje. V drugem odstavku 1. točke izreka sklepa pa je navedlo, da za imetnike terjatev iz naslova davkov prisilna poravnava ne učinkuje. Ker je seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz drugega odstavka 211. člena ZFPPIPP, sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tretji odstavek 210. člena ZFPPIPP), izrek sklepa nasprotuje samemu sebi.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 306, 306/3, 307, 307/4.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba ob porodu - prevozni stroški - predlog za poravnavo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri izdaji končne odločbe o odškodnini za nepremoženjsko škodo morebitni predhodni predlog poravnave sodnika ne veže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003286
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9, 186, 186/4. ZKP člen 374, 374/1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - način izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - predkaznovanost - sprememba sodbe
Glede na to, da je bil obtoženi že večkrat pravnomočno obsojen za številna kazniva dejanja in ob dejstvu, da je obtoženi obravnavano kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi, nenazadnje pa tudi glede na težo in nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, osebne in družinske razmere (sposoben za delo, oče 7-letnega otroka) nimajo takšne teže, da bi opravičevale določitev alternativnega načina izvršitve zaporne kazni.
Upnik je s sklepom o predhodni odredbi predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora.
Tožena stranka ima tako zaradi odstopa od pogodbe enake pravice kot pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe. Torej pravice kot te določa 111. člen OZ in drugi odstavek 8. člena med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe, kar pomeni, da ima tožena stranka, ki je pogodbo izpolnila in tožeči stranki plačala za neizvedena dela, pravico do vrnitve plačanih zneskov. Prav tako ima pravico do plačila obresti od dneva, ko je tožeča stranka plačila prejela, kakor to utemeljeno uveljavlja tožena stranka z nasprotno tožbo.
refleksna škoda - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela (pravočasno obvestilo o napaki; pogoj, da se napaka pojavi v jamčevalnem roku; sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku). V zvezi z uveljavljanjem zahtevka za povrnitev refleksne škode tudi ni mogoče govoriti o pozivu "k odpravi napak", saj navedena škoda ne predstavlja neposredne škode.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - utemeljeni sum - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nekonkretizirana pritožba - razlogi o odločilnih dejstvih pripor
Ustanovitev hudodelske združbe ni pogojena s točno določenimi osebami.
pogodba o štipendiranju - sporna pogodbena določila - razlaga pogodbe - pogodbeni rok - fiksen rok - skupen namen pogodbenih strank - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Toženec bi se moral po presoji pritožbenega sodišča v skladu s Pogodbo zaposliti v Sloveniji vsaj v enem letu od uspešnega zaključka študija v tujini. To je namreč obdobje, za katerega se je toženec v zameno za štipendijo v naprej odpovedal popolnoma svobodni izbiri (kraja oz. države) zaposlitve in ni ne nerazumno dolgo ne nerazumno kratko, glede na čas študija (in štipendiranja). Če je bila namreč pogodbena alternativa temu, da se toženec takoj (v roku 30 dni) zaposli (npr. če se v svojem poklicu ne more, ne uspe), da je eno leto neprekinjeno aktivni iskalec zaposlitve (preko Zavoda RS za zaposlovanje, kar vključuje možnosti, da se bo za ta čas zaposlil tudi na delovnem mestu, ki ne ustreza povsem njegovi izobrazbi), si toženec tudi prvega roka nikakor ne more razlagati drugače, kot da je to (več kot) eno leto. Za ta rok niti sam ne trdi, da bi bil npr. predolg. Logično je potemtakem, da bi se moral zaposliti v Sloveniji vsaj znotraj tega roka. Ker se ni, in ker tudi zaposlitve neprekinjeno v Sloveniji ni iskal eno leto po zaključku študija, je treba ugotoviti, da pogodbe ni izpolnil in je zato na podlagi te dolžan vrniti valorizirano vrednost prejete štipendije.
Motoristična čelada, uporabljena za udarec v glavo, je glede na njene splošno znane karakteristike in funkcionalnost sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007300
KZ-1 člen 74, 74/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 502b, 502b/3, 502b/4, 502c. 502c/1,. URS člen 27.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - utemeljeni sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - domneva nedolžnosti - pravica do pritožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da je z izrekom obsodilne sodbe do tedaj obstajajoči utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, ki je izhajal iz pravnomočne obtožnice, zgolj še bolj utrjen in da posebni ter dodatni razlogi za njegov obstoj niti niso več potrebni.
OZ člen 619, 639, 649, 660. - člen 10, 10/3, 13, 13/2, 13/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni dnevnik - stvarna napaka - podlaga za plačilo opravljenih del - trditveno in dokazno breme - pogodba o delu - grajanje napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - odgovornost za napake - konkuldenten prevzem del
Skladno s sodno prakso se za prevzem dela šteje dejstvo, da naročnik objekt uporablja.
Gradbeni dnevnik mora voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec in ne tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002345
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 285. ZDDV-1 člen 1.
neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - skupni sporazum - tarifa SAZAS - sprememba tarife - materialno procesno vodstvo
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev v tej zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke. Tudi glede tega je po mnenju višjega sodišča odgovor pritrdilen.
nagrada izvršitelju - stroški izvršitelja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - deložacija - vročitev sklepa o izvršbi - neizveden rubež - analogija - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj - obvestila csd - dolžnost obvestitve - ogled nepremičnine - materialni stroški
Izvršitelj ni upravičen do sorazmerno nižjega plačila, če deložacija ni (v celoti) uspešna ali če ostane neizvedena.
Pošiljanja obvestil pristojnim organom (policiji, CSD) ne gre označiti za opravljanje izvršilnih dejanj, temveč za stroške, ki so potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja in katerih povrnitev izvršitelj lahko zahteva po 10. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
V Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja sicer ni izrecno predpisano, da bi moral izvršitelj v postopku izpraznitve in izročitve nepremičnine predhodno opraviti ogled nepremičnine, vendar pa to opravilo izvršitelja logično izhaja iz same narave nameravanega izvršilnega dejanja. Oprava ogleda pred razpisom deložacije je dejansko nujno izvršilno dejanje, in sicer tako za določitev obsega in načina oprave konkretne izvršbe ter preprečitve nastanka nepotrebnih stroškov, kot tudi zaradi spoštovanja dostojanstva oseb, ki jih je treba izseliti.
Kilometrine oziroma potnih stroškov v osnovi za izračun materialnih stroškov ni mogoče upoštevati.
trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - domneva alkoholiziranosti - izpodbijanje domneve alkoholiziranosti - izguba zavarovalnih pravic - dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
Ker tožeča stranka konkretiziranega dokaznega predloga po tožnikovem zaslišanju zaradi izpodbijanja domneve o alkoholiziranosti ni dala, jo je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva (čl. 285 ZPP) pozvalo v smeri dokazne pobude. Tožeča stranka je predlagala dokaze, s katerimi domneve alkoholiziranosti ni uspela izpodbiti. Le če bi sodišče nedopustno zavrnilo tožnikov dokazni predlog, bi to pomenilo kršitev pravice do izjave v postopku. Ker pa tožeča stranka dokaznega predloga za svoje zaslišanje za razjasnjevanje navedb o izpodbijanju domneve alkoholiziranosti ni podala, tudi zatrjevana kršitev ni nastala. Predlog za tožnikovo zaslišanje je bil podan za dokazovanje drugih relevantnih dejstev, vztrajanje pri dokazilih "kot do sedaj", na kar se sklicuje tožnik v pritožbi, za uspeh ni dovolj.
ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZMZPP člen 108, 108/6. OZ člen 963.
prometna nesreča - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - hrvaška sodba - priznanje tuje sodne odločbe - kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - ugotavljanje alkoholiziranosti - prevalitev dokaznega bremena - obstoj vzročne zveze - kršitev pravice do izjave - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ne more biti vezano v smislu določbe 14. člena ZPP, saj predmetna tuja sodna odločba ni bila priznana v Republiki Sloveniji v predpisanem postopku.
Vzročno zvezo je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo. Vožnja z več kot 0,5 g/kg alkohola v krvi namreč v razmerju med pogodbenima strankama pomeni kršitev pogodbene obveznosti. Zaradi te kršitve obveznosti je tožbeni zahtevek zavarovalnice odškodninske narave. V Splošnih pogojih je zato dogovorjena zavarovalčeva obveznost vrniti zavarovalnici del zneska, ki ga je morala zaradi obvezne narave zavarovanja plačati oškodovanki in sorodnikom umrlega. Te svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti v primeru kršitve pogodbe se toženec razbremeni le, če on, in ne tožnica, dokaže neobstoj vzročne zveze med svojo alkoholiziranostjo in nastankom škode. Izjema od pravila o izgubi zavarovalnih pravic je namreč določena v korist zavarovanca, zato je tudi dogovorjeno, da je to njegovo dokazno breme.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.
ZFPPIPP člen 83, 83/8, 84, 84/4, 84/5. ZTFI člen 466, 466/3, 468a, 468a/1.
borzno posredniška družba - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - imenovanje članov upniškega odbora - položaj upnika - banka slovenije - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - število članov upniškega odbora - volitve članov upniškega odbora
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzelo vsebino osmega odstavka 83. člena ZFPPIPP in navedlo, da je člane upniškega odbora potrdilo ob upoštevanju števila prejetih glasov pri posameznem upniku, pri tem pa ni navedlo, koliko glasov je bilo veljavno oddanih in kako so posamezni upniki glasovali. Navedenega ni mogoče razbrati niti iz spisovnih podatkov. Zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.
odpust dolga v osebnem stečaju - denarna kazen - oprostitev plačila - osebni stečaj
Osebni stečaj ni razlog, zaradi katerega obsojenec ne bi plačal denarne kazni, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku. ZFPPIPP v 1. točki drugega odstavka 408. člena med drugim določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001876
ZPP člen 411.
stiki otroka s staršem - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda
Nasprotni udeleženec ni konkretizirano izkazal obstoja nevarnosti oziroma okoliščin, ki bi kazale, da bi otroku brez izdaje predlagane začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Le-ta predstavlja ključni moment za spremembo stikov še pred izdajo končne odločitve v zadevi.