preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - dokazna ocena - utemeljeni sum - razlogi od odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožnikova zahteva po neposrednih dokazih se tako za utemeljenost suma, ko ne gre že za dokazanost kaznivega dejanja in krivde, izkaže za pretirano in ji zato tudi ni bilo slediti.
ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - priposestvovanje - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - dobroverna posest - pravni naslov za posest - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - površina zemljišča - dokazna ocena
Pravilno je stališče, da sodna poravnava iz leta 2015, s katero je tožnica pridobila sporno parcelo od zemljiškoknjižnih lastnikov, ne predstavlja izvirnega pridobitnega načina lastninske pravice, pač pa izvedeni pridobitni način. Glede na ugotovljeno vsebino sodne poravnave, ki med pravdnima strankama ni sporna, je predmetna sodna poravnava podlaga za pravnoposlovni prenos lastninske pravice, ki ji je sledil še vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko je pridobitelj pridobil lastninsko pravico v dobri veri in v zaupanju v javne knjige, velja omejitev priposestvovanja. V nasprotnem primeru, v primeru nedobrovernosti pridobitelja, pa je treba dati prednost tistemu, ki je lastninsko pravico na nepremičnini priposestvoval, preden je pridobitelj dobil lastninsko pravico na njej.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007300
KZ-1 člen 74, 74/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 502b, 502b/3, 502b/4, 502c. 502c/1,. URS člen 27.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - utemeljeni sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - domneva nedolžnosti - pravica do pritožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da je z izrekom obsodilne sodbe do tedaj obstajajoči utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, ki je izhajal iz pravnomočne obtožnice, zgolj še bolj utrjen in da posebni ter dodatni razlogi za njegov obstoj niti niso več potrebni.
odpust dolga v osebnem stečaju - denarna kazen - oprostitev plačila - osebni stečaj
Osebni stečaj ni razlog, zaradi katerega obsojenec ne bi plačal denarne kazni, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku. ZFPPIPP v 1. točki drugega odstavka 408. člena med drugim določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku.
podlage odškodninske odgovornosti - prometna nezgoda - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazi in dokazovanje - izguba delovne zmožnosti - načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine - pravična denarna odškodnina kot pravni standard
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno (načelo individualizacije).
preživninska obveznost - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - zamudna sodba - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pritožbene navedbe o neizkazanosti rednega šolanja, pa tudi zatrjevanja o tožničinih prihodkih preko študentskega servisa, ne morejo imeti želene teže. Tovrstne ugovore bi moral toženec pravočasno uveljavljati v odgovoru na tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003285
ZPP člen 7, 212. - člen 6, 6/4.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah - trditvena in dokazna podlaga - obrazloženost odmere stroškov
Tožnik ni dokazal, da je zaskrbljenost za izid zdravljenja dosegala stopnjo, ki tožnika upravičuje do odškodnine zanj. V odmerjeni odškodnini za strah se ustrezno izražajo obseg, intenzivnost in trajanje strahu ter subjektivno doživljanje tožnika ob nesreči.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj proti premoženju kot oviro za odpust obveznosti je treba presojati po objektivnih elementih znakov posameznega kaznivega dejanja, čeprav ni zajeto v poglavju posebnega dela KZ-1 med kaznivimi dejanji zoper premoženje.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - skupno gospodinjstvo - ločeno gospodinjstvo - ločeno življenje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti kot predpostavke za pravico do odškodnine za brate in sestre ter za zunajzakonske partnerje ob smrti bližnjega je pravni standard. V vsakem primeru posebej ga napolnjuje sodna praksa, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera.
V obravnavanem primeru je sodišče z zaslišanjem tožnika in prič zanesljivo ugotovilo, da je bil dom tožnika in pokojne razpet med stanovanji obeh partnerjev zaradi vzgoje in varstva otrok obeh iz njunih prejšnjih zvez in omejenih stanovanjski pogojev, ki so preprečevali, da bi vsi živeli na enem naslovu. Ugotovljene dejanske okoliščine dajejo osnovo za oceno, da sta tožnik in pokojna skupaj s svojimi otroki iz prejšnjih zvez živela v eni skupnosti, ne glede na to, da je slednja bivala v dveh stanovanjih. Ob ugotovljeni siceršnji čustveni in intimni povezanosti med obema partnerjema v daljšem časovnem obdobju bivanje na različnih naslovih ne izključuje ugotovljene trajne življenjske skupnosti med pokojno in tožnikom v smislu četrtega odstavka 180. člena OZ.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 32, 71, 71/1, 71/1-1, 169, 226, 226/3, 238f, 238f/1.
sklep o denarni kazni - izvršba na podlagi sodne odločbe - formalna legaliteta - izvršba na nepremičnine - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Izvršilno sodišče je pri izterjavi denarne kazni po uradni dolžnosti na višino denarne kazni izrečene s sklepom, ki predstavlja izvršilni naslov, vezano in ne more presojati njene pravilnosti in zakonitosti.
Izdani sklep tudi neutemeljeno ne posega v dolžničino z Ustavo RS zagotovljeno pravico do stanovanja in lastninsko pravico. Podano je sorazmerje med izvršilnim sredstvom in zneskom, ki se izterjuje (10.000,00 EUR), dolžnica pa je bila v sklepu o izvršbi tudi poučena, da lahko predlaga naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali opravi izvršbo na drugo nepremičnino in se tega sredstva ni poslužila. Prav tako pa višje sodišče ocenjuje, da je izvršba na nepremičnino tudi sorazmerna z zasledovanim ciljem predmetnega izvršilnega postopka. Z izterjavo denarne kazni v predmetnem postopku se namreč želi doseči vplivanje na dolžničino voljo, da bo izpolnila svojo obveznost iz izvršilnega naslova, to je omogočila stike otroka z očetom. S tem se zagotavlja temeljna otrokova pravica in varujejo njegove koristi, ki jih je sodišče ugotovilo s tem, ko je dovolilo sodno poravnavo.
Vložena ustavna pritožba ne predstavlja izrednega pravnega sredstva v smislu 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ.
lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - predlog za sodni depozit
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujnega, če je izkazana javna korist, kar ugotavlja upravni organ. Ko predlagatelj pri sodišču v hrambo položi znesek, kot ga določa zakon, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002276
OZ člen 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 636. ZPP člen 11, 11/1.
pogodba o delu - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - skrita napaka - grajanje napake - pravočasnost grajanja napake - rok za sodno uveljavljanje pravic - prekluziven rok - prenehanje pravice - zavajanje - zloraba procesnih pravic
Za tožečo stranko (naročnika), ki ima v razmerju do tožene stranke (podjemnika) položaj laika, zadošča, da jo obvesti le o končni posledici napake (vozilo ni vozno) in ni dolžna navesti vzroka oziroma izvora napake. Posledično se tožeča stranka neuspešno sklicuje na to, da je bila šele po prejemu izvedeniškega mnenja natančno seznanjena z napako in je lahko šele takrat ocenila, da napaka na vozilu izvira iz sfere tožene stranke.
V primeru takšnega konkretnega ravnanja tožene stranke (izrecne izjave, da k odpravi napak ne bo pristopila na zahtevani način) tožeča stranka (naročnik) nima več razlogov za utemeljeno sklepanje, da bo tožena stranka (izvajalec oziroma podjemnik) napako odpravila, zato o zavajanju ni več mogoče govoriti in začne teči prekluzivni rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 635. člena OZ.
Tožeča stranka se v celoti neutemeljeno sklicuje na to, da je bil domnevni vzrok za napako toženi stranki znan oziroma ji ni mogel ostati neznan. Navedena okoliščina iz 636. člena OZ je namreč določena kot alternativna predpostavki pravočasnega obvestila o napaki ali predpostavki jamčevalnega roka, v katerem se mora napaka pokazati, v predmetni zadevi pa je nesporno, da je tožeča stranka toženo obvestila o sami napaki pravočasno in znotraj jamčevalnega roka.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 331, 331/1, 345, 345/2, 345/2-1, 364, 364/2, 371, 371/10. ZDPN-2 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 6. ZDDV-1 člen 45, 68.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - popravek odbitka DDV - davek na promet nepremičnin - obračun DDV
Tako iz dražbenih pogojev kot iz sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je kupec prevzel obveznost plačila davka na promet nepremičnine in druge spremljajoče stroške prodaje (sestave pogodbe, overitve, cenitve, dražbene stroške) in stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca, ki jih kot običajne neposredne stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva priznava tudi poslovna praksa. Strošek popravka odbitka DDV torej presega domet navedene pogodbene klavzule, ker ni običajen strošek prodaje nepremičnine. Zmotno je namreč tudi pritožbeno stališče, da je popravek odbitnega DDV davek, ki je vezan na prodajo nepremičnine. Na to prodajo kot davčni dogodek je kot davčna obveznost neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitnega DDV je le posredni strošek, nastal kot posledica prodaje nepremičnine kot razveznega pogoja za nastop davčne obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV.
ZFPPIPP pa ne nalaga upravitelju, da stroške, ki bodo zmanjševali razpoložljivo kupnino za poplačilo upnika, specificira tako po vrsti kot po višini že pred izdajo sklepa o prodaji in pridobitvijo mnenja ločitvenega upnika.
Plačilo davka na promet nepremičnin je primarno obveznost prodajalca, ki pa ga skladno z dogovorom s kupcem lahko prevali na kupca (prvi odstavek 5. člena in 6. člen ZDPN-2). Navedene zakonske obveznosti je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen tudi v primeru, če v dogovoru s kupcem (45. člen ZDDV-1) v prodajno ceno vkalkulira tudi obračunani DDV. Če dogovora po 45. členu ZDDV-1 s kupcem ne doseže, po dražbenih pogojih pa v kupnino ni bil vključen tudi DDV, pač pa je kupca bremenil le davek na promet nepremičnine in stroški za prenos lastništva, je strošek popravkov odbitka DDV strošek, ki skladno s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno razdelitveno maso in s tem ločitvenega upnika.
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih ugotavlja s pomočjo izvedenca, presoditi, ali prizadejane poškodbe ustrezajo kriterijem lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Kvalifikator telesnih poškodb po KZ Republike Slovenije ter Mednarodna kvalifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, na katere se sklicuje pritožnik, določata zgolj okvir poškodb na splošno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002012
OZ člen 131, 131/1, 179, 299, 299/2, 937, 937/3, 937/5.
ugovor pasivne legitimacije - zavarovalna pogodba - prenehanje zavarovalnega kritja - obveznost zavarovalnice - odškodninska odgovornost - dejavnost gostinstva - zastrupitev - protipravno ravnanje - višina denarna odškodnine - odmera odškodnine za telesne bolečine - odmera odškodnine za strah
Zavarovalno kritje po sporni polici je prenehalo. To nakazuje tudi dejstvo, da prva toženka po škodnem dogodku ni obnovila sporne police, temveč je sklenila novo zavarovanje odgovornosti. Ker je tako do škodnega dogodka prišlo po izteku zavarovalnega kritja, pasivna legitimacija druge toženke za vtoževano odškodnino ni podana.
Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno vsoto, preneha v primeru, če zavarovalec premije ob zapadlosti ne plača in tega ne stori niti v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije.
OZ v 937. členu jasno določa, da mora zavarovalnica na obveznost plačila premije opozoriti z obvestilom o njeni zapadlosti.
Protipravnost ravnanja prve toženke je podana, ker ni poskrbela za neoporečnost hrane, ki jo je stregla gostom.
Za obseg in posledice zastrupitve s hrano je primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00002351
ZZZDR člen 4, 4/2, 4/3, 92, 98, 107, 113, 212, 213, 213/1. ZPP člen 82, 409. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/5. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zastopanje mladoletnega otroka - tožba za izpodbijanje očetovstva - nadomestitev soglasja starša - kolizijski skrbnik mladoletnika - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - načelo največje koristi otroka - stroški nepravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške
Za zastopanje otroka v sodnih postopkih je praviloma upravičen tisti od staršev, kateremu je otrok s sodno odločbo zaupan v varstvo in vzgojo, razen kadar gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Vprašanje, da otrok pozna svoj izvor, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Ker mora sodišče o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločiti v skladu z otrokovo koristjo, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno opravilo tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev.
trditveno in dokazno breme dolžnika - izvedba dokazov - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Dolžnik je kot dokaz svojim trditvam v zvezi z obstojem nenadomestljive škode predlagal lastno zaslišanje. Da je možno sklep preizkusiti, mora sodišče prve stopnje pojasniti, na kakšen način je prišlo do odločilnih dejstev. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da je sodišče zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ugotovilo brez izvedbe dokazov ter brez pojasnila, na kakšen način je do takšnih zaključkov prišlo. Glede na navedeno je zaključiti, da se zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih izpodbijana odločitev ne da preizkusiti.
Zdravstveno stanje obsojenca, ugotovljeno po izreku posameznih sodb, je nova okoliščina, ki je pri odmeri in izreku nove enotne kazni v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati, temveč je predmet ocene v postopku izvrševanja kazenske sankcije, kjer se ugotavlja, ali zdravstvena zmožnost obsojencu prestajanje zaporne kazni dopušča.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 126, 126/2, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 55.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - zastaranje pravice do izterjave davka - davek - stroški davčne izvršbe
Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.
Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo.
Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini.
Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.
Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi.