ZPP člen 410. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - zaslišanje priče - neformalni razgovor z otrokom
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče otroka neposredno povabiti na neformalni razgovor. Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP. Ta v drugi alineji izrecno omogoča, da se sodišče sámo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom.
Z vmesnim sklepom po 23.a členu ZVEtL se opravi zgolj presoja, ali je elaborat geodetske meritve primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
tožba na ugotovitev očetovstva - pravnomočno odločena stvar - rok za uveljavitev pravice - izjava o priznanju očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - objektivni rok za tožbo - izpodbijanje priznanja očetovstva - začetek teka roka
Tožba na izpodbijanje očetovstva je na voljo le domnevnemu očetu. Očetovstva, ki temelji na izjavi o priznanju očetovstva, ni mogoče izpodbijati, mogoče pa je vložiti tožbo za izpodbijanje (razveljavitev) same izjave o priznanju očetovstva zaradi napake volje.
Tudi za pravnega očeta, ki je to postal z izjavo o priznanju očetovstva, veljati enak rok kot za pravnega očeta, ki je to postal na podlagi zakonske domneve, kar pomeni, da mora biti dolžina roka enaka za oba, to pa je dolžina enoletnega subjektivnega roka iz 96. člena ZZZDR.
ZPP člen 7, 212, 286, 286/4, 337. SPZ člen 43, 43/2. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost priposestvovalca - pritožbene novote - nov dokaz v pritožbi - razpravno načelo
Darilna pogodba, ki jo tožnica (v predmetnem postopku) prvič predloži v pritožbi, je nov dokaz, ki ga pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Tožnica ni ponudila opravičljivega razloga, da je brez svoje krivde ni predložila že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Neresnične so njene trditve, da je ni imela, saj je njeno kopijo predložila že v drugem postopku, ki se je vodil pred istim sodiščem.
Zdravstveno stanje obsojenca, ugotovljeno po izreku posameznih sodb, je nova okoliščina, ki je pri odmeri in izreku nove enotne kazni v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati, temveč je predmet ocene v postopku izvrševanja kazenske sankcije, kjer se ugotavlja, ali zdravstvena zmožnost obsojencu prestajanje zaporne kazni dopušča.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 32, 71, 71/1, 71/1-1, 169, 226, 226/3, 238f, 238f/1.
sklep o denarni kazni - izvršba na podlagi sodne odločbe - formalna legaliteta - izvršba na nepremičnine - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Izvršilno sodišče je pri izterjavi denarne kazni po uradni dolžnosti na višino denarne kazni izrečene s sklepom, ki predstavlja izvršilni naslov, vezano in ne more presojati njene pravilnosti in zakonitosti.
Izdani sklep tudi neutemeljeno ne posega v dolžničino z Ustavo RS zagotovljeno pravico do stanovanja in lastninsko pravico. Podano je sorazmerje med izvršilnim sredstvom in zneskom, ki se izterjuje (10.000,00 EUR), dolžnica pa je bila v sklepu o izvršbi tudi poučena, da lahko predlaga naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali opravi izvršbo na drugo nepremičnino in se tega sredstva ni poslužila. Prav tako pa višje sodišče ocenjuje, da je izvršba na nepremičnino tudi sorazmerna z zasledovanim ciljem predmetnega izvršilnega postopka. Z izterjavo denarne kazni v predmetnem postopku se namreč želi doseči vplivanje na dolžničino voljo, da bo izpolnila svojo obveznost iz izvršilnega naslova, to je omogočila stike otroka z očetom. S tem se zagotavlja temeljna otrokova pravica in varujejo njegove koristi, ki jih je sodišče ugotovilo s tem, ko je dovolilo sodno poravnavo.
Vložena ustavna pritožba ne predstavlja izrednega pravnega sredstva v smislu 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 331, 331/1, 345, 345/2, 345/2-1, 364, 364/2, 371, 371/10. ZDPN-2 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 6. ZDDV-1 člen 45, 68.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - popravek odbitka DDV - davek na promet nepremičnin - obračun DDV
Tako iz dražbenih pogojev kot iz sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je kupec prevzel obveznost plačila davka na promet nepremičnine in druge spremljajoče stroške prodaje (sestave pogodbe, overitve, cenitve, dražbene stroške) in stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca, ki jih kot običajne neposredne stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva priznava tudi poslovna praksa. Strošek popravka odbitka DDV torej presega domet navedene pogodbene klavzule, ker ni običajen strošek prodaje nepremičnine. Zmotno je namreč tudi pritožbeno stališče, da je popravek odbitnega DDV davek, ki je vezan na prodajo nepremičnine. Na to prodajo kot davčni dogodek je kot davčna obveznost neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitnega DDV je le posredni strošek, nastal kot posledica prodaje nepremičnine kot razveznega pogoja za nastop davčne obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV.
ZFPPIPP pa ne nalaga upravitelju, da stroške, ki bodo zmanjševali razpoložljivo kupnino za poplačilo upnika, specificira tako po vrsti kot po višini že pred izdajo sklepa o prodaji in pridobitvijo mnenja ločitvenega upnika.
Plačilo davka na promet nepremičnin je primarno obveznost prodajalca, ki pa ga skladno z dogovorom s kupcem lahko prevali na kupca (prvi odstavek 5. člena in 6. člen ZDPN-2). Navedene zakonske obveznosti je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen tudi v primeru, če v dogovoru s kupcem (45. člen ZDDV-1) v prodajno ceno vkalkulira tudi obračunani DDV. Če dogovora po 45. členu ZDDV-1 s kupcem ne doseže, po dražbenih pogojih pa v kupnino ni bil vključen tudi DDV, pač pa je kupca bremenil le davek na promet nepremičnine in stroški za prenos lastništva, je strošek popravkov odbitka DDV strošek, ki skladno s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno razdelitveno maso in s tem ločitvenega upnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007300
KZ-1 člen 74, 74/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 502b, 502b/3, 502b/4, 502c. 502c/1,. URS člen 27.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - utemeljeni sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - domneva nedolžnosti - pravica do pritožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da je z izrekom obsodilne sodbe do tedaj obstajajoči utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, ki je izhajal iz pravnomočne obtožnice, zgolj še bolj utrjen in da posebni ter dodatni razlogi za njegov obstoj niti niso več potrebni.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/2, 371, 371/1, 371/1-11.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razumljivost izreka odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora
Posest predmetov kaznivega dejanja ni pogoj za utemeljenost suma.
neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - obogatitev - prizidek k zgradbi - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je postal solastnik nepremičnine, na kateri stoji prizidek, postal solastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi prizidka (8. člen SPZ). Z vlaganji (gradnjo prizidka) ni bil obogaten, saj je (ob upoštevanju tožnikovih trditev) nepremičnino dobil v solast po izvršenih vlaganjih in zato tožniku tudi ni dolžan ničesar plačati. Ker je vlaganja tožnik po lastnih trditvah opravil še v času, ko je bila solastnica nepremičnine M. L., bi lahko bila le ona tista, ki je bila z vlaganji tožnika obogatena.
nagrada izvršitelju - stroški izvršitelja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - deložacija - vročitev sklepa o izvršbi - neizveden rubež - analogija - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj - obvestila csd - dolžnost obvestitve - ogled nepremičnine - materialni stroški
Izvršitelj ni upravičen do sorazmerno nižjega plačila, če deložacija ni (v celoti) uspešna ali če ostane neizvedena.
Pošiljanja obvestil pristojnim organom (policiji, CSD) ne gre označiti za opravljanje izvršilnih dejanj, temveč za stroške, ki so potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja in katerih povrnitev izvršitelj lahko zahteva po 10. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
V Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja sicer ni izrecno predpisano, da bi moral izvršitelj v postopku izpraznitve in izročitve nepremičnine predhodno opraviti ogled nepremičnine, vendar pa to opravilo izvršitelja logično izhaja iz same narave nameravanega izvršilnega dejanja. Oprava ogleda pred razpisom deložacije je dejansko nujno izvršilno dejanje, in sicer tako za določitev obsega in načina oprave konkretne izvršbe ter preprečitve nastanka nepotrebnih stroškov, kot tudi zaradi spoštovanja dostojanstva oseb, ki jih je treba izseliti.
Kilometrine oziroma potnih stroškov v osnovi za izračun materialnih stroškov ni mogoče upoštevati.
trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - domneva alkoholiziranosti - izpodbijanje domneve alkoholiziranosti - izguba zavarovalnih pravic - dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
Ker tožeča stranka konkretiziranega dokaznega predloga po tožnikovem zaslišanju zaradi izpodbijanja domneve o alkoholiziranosti ni dala, jo je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva (čl. 285 ZPP) pozvalo v smeri dokazne pobude. Tožeča stranka je predlagala dokaze, s katerimi domneve alkoholiziranosti ni uspela izpodbiti. Le če bi sodišče nedopustno zavrnilo tožnikov dokazni predlog, bi to pomenilo kršitev pravice do izjave v postopku. Ker pa tožeča stranka dokaznega predloga za svoje zaslišanje za razjasnjevanje navedb o izpodbijanju domneve alkoholiziranosti ni podala, tudi zatrjevana kršitev ni nastala. Predlog za tožnikovo zaslišanje je bil podan za dokazovanje drugih relevantnih dejstev, vztrajanje pri dokazilih "kot do sedaj", na kar se sklicuje tožnik v pritožbi, za uspeh ni dovolj.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 383, 383/4.
postopek osebnega stečaja - insolventnost - razlogi za začetek stečajnega postopka - osebni stečaj fizične osebe - trajnejša nelikvidnost - potrošnik
Ker dolžnica ni izkazala svoje insolventnosti, ni pogojev za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen predlog. To ni ovira, da stečajna dolžnica še vedno ne bi mogla pridobiti podatkov o svojem dolgu do Ž. d. o. o. Ko in če bo namreč uspela zbrati dokazila in podatke, bo predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko ponovno vložila. Če v zvezi s to terjatvijo teče tudi izvršilni postopek, bo seveda te podatke lahko pridobila tudi tam.
odvzem poslovne sposobnosti - razlogi sklepa - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Že iz besedila zakonske določbe je torej mogoče razbrati, da sklicevanje na navedbe pobudnika o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002901
OZ člen 261, 311, 316, 666. ZPP člen 337, 337/1.
prevozna pogodba - pridržna pravica - retencijska pravica - uporaba tujega prava - angleško pravo - pobot - izključen pobot - priznana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Po angleškem pravu ima prevoznik posebno zastavno pravico na blagu, ki mu omogoča, da zadrži blago, a le tisto, ki se nanaša na znesek neplačanega dolga iz prevoza, katerega predmet je to blago, ne pa tudi za druge dolgove (torej iz drugih prevoznih pogodb), ki so morda zapadli, pri čemer nima pravice do prodaje zadržanega blaga.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - premestitev - podaljšanje ukrepa
Glede na dejansko stanje, ko se nasprotna udeleženka nahaja v varovanem oddelku predlagatelja in ko ima nasprotna udeleženka glede na podatke v izpodbijanem sklepu še vedno stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Velenju in je predlagatelj pravočasno, to je 14 dni pred potekom ukrepa po sklepu sodišča prve stopnje Pr 24/2006 z dne 23. 8. 2016 predlagal podaljšanje ukrepa očitno v prepričanju, da sam od 18. 1. 2017 nadaljuje izvajanje ukrepa po sklepu sodišča Pr 24/2006, bo moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti o predlogu.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prepozna pritožba zoper sklep o dedovanju - rok za pritožbo - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo treba v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.
nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo potrebno v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.