odpust dolga v osebnem stečaju - denarna kazen - oprostitev plačila - osebni stečaj
Osebni stečaj ni razlog, zaradi katerega obsojenec ne bi plačal denarne kazni, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku. ZFPPIPP v 1. točki drugega odstavka 408. člena med drugim določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007300
KZ-1 člen 74, 74/1. ZKP člen 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 502b, 502b/3, 502b/4, 502c. 502c/1,. URS člen 27.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - utemeljeni sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - domneva nedolžnosti - pravica do pritožbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da je z izrekom obsodilne sodbe do tedaj obstajajoči utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, ki je izhajal iz pravnomočne obtožnice, zgolj še bolj utrjen in da posebni ter dodatni razlogi za njegov obstoj niti niso več potrebni.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1, 160.
solastništvo nepremičnine - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - stroški postopka - kriteriji za odločitev o stroških - merilo uspeha - povod za tožbo - potrebnost stroškov - krivda stranke - okoliščine primera
Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni.
Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002345
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 157, 157/4, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 198. ZPP člen 285. ZDDV-1 člen 1.
neupravičena obogatitev - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina nadomestila - skupni sporazum - tarifa SAZAS - sprememba tarife - materialno procesno vodstvo
Sodna praksa je že pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je Tarifa-98 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B dobila naravo skupnega sporazuma. Za odločitev v tej zadevi pa je ključno, ali Tarifa-98 določa nadomestilo za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke. Tudi glede tega je po mnenju višjega sodišča odgovor pritrdilen.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
gradbena pogodba - dodatna dela - plačilo dodatnih del - obstoj dogovora o dodatnih delih - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih - obračun del - gradbeni dnevnik - knjiga obračunskih izmer - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena
Ker je med pravdnima strankama bila sklenjena gradbena pogodba in popisana dela, ki so potrebna za adaptacijo, dogovorjeno pa je bilo, da za vsako naknadno delo dosežeta sporazum tako o potrebnosti kot o ceni, bi tožnik moral dokazati svoje trditve. Moral bi dokazati, katera dodatna dela je opravil, da je to toženec odobril, koliko materiala je bilo porabljenega in za kakšno ceno je bilo dogovorjeno. Tako pa tožnik dokazuje, da je bil obračun opravljen med pravdnima strankama o vsem tem; vendar tudi tega obračuna ni uspel dokazati, saj ga je toženec zavrnil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002450
OZ člen 460, 461, 480. ZVKSES člen 15, 91, 92. ZVPot člen 41.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - notifikacija - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - pravica do sodnega varstva - sprememba sodne prakse
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni, zato tožnice, ki je zahtevek prilagodila kasneje, ne more zadeti sankcija prekluzije.
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih ugotavlja s pomočjo izvedenca, presoditi, ali prizadejane poškodbe ustrezajo kriterijem lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Kvalifikator telesnih poškodb po KZ Republike Slovenije ter Mednarodna kvalifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, na katere se sklicuje pritožnik, določata zgolj okvir poškodb na splošno.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.
Dejanje obdolženega, kot je opisano v prvostopnem krivdnem izreku, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in ti so v izreku tudi dovolj konkretizirani, da ne more obstajati prav noben dvom o tem, na kakšen način, s kakšnim sredstvom in s kakšnimi posledicami je obdolženi storil v obtožbi očitano mu kaznivo dejanje. Predmet, s katerim je prizadejal oškodovancu poškodbe, navedene v opisu kaznivega dejanja, je po opisu bila železna ročna svetilka (baterija), pri čemer gre za sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, torej za nevarno sredstvo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - osebna služnost stanovanja - verjetnost obstoja terjatve - pravni naslov za prenos pravice
V pritožbenem zahtevku tožnica zahteva ugotovitev obstoja osebne služnosti stanovanja in se pri tem sklicuje na ustno sklenjeno pogodbo s pokojnim bratom. Ker je tožena stranka kupec stanovanja, ki ni zatrjevana pogodbena stranka, proti toženi stranki ni možnosti ugotavljanja priposestovanja in ni univerzalni pravni naslednik tožničinega pokojnega brata. Zato ne more biti podana verjetnost terjatve in s tem predloga za izdajo začasne odredbe.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka bi morala kot direktor invalidskega podjetja zadržano ravnati s odhodki, zlasti ker dobiva sredstva države ravno zaradi statusa invalidskega podjetja. Če so se prihodki tožeče stranke povečevali, to še ne pomeni, da je ekonomsko upravičeno vsako sponzoriranje in doniranje denarnih sredstev. Upoštevati je potrebno tudi odhodke. Vse to je rezultiralo v upadu dobička in ta bi bil še nižji, če tožeča stranka ne bi prejemala odstopljenih sredstev države zaradi statusa invalidskega podjetja in če ne bili izvedeni dve dokapitalizaciji.
ZPP člen 410. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - zaslišanje priče - neformalni razgovor z otrokom
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče otroka neposredno povabiti na neformalni razgovor. Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP. Ta v drugi alineji izrecno omogoča, da se sodišče sámo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom.
nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo potrebno v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002901
OZ člen 261, 311, 316, 666. ZPP člen 337, 337/1.
prevozna pogodba - pridržna pravica - retencijska pravica - uporaba tujega prava - angleško pravo - pobot - izključen pobot - priznana dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Po angleškem pravu ima prevoznik posebno zastavno pravico na blagu, ki mu omogoča, da zadrži blago, a le tisto, ki se nanaša na znesek neplačanega dolga iz prevoza, katerega predmet je to blago, ne pa tudi za druge dolgove (torej iz drugih prevoznih pogodb), ki so morda zapadli, pri čemer nima pravice do prodaje zadržanega blaga.
Avalist je meničnemu upravičencu plačilno odgovoren samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice, pri čemer menično poroštvo ustvarja abstraktno menično obveznost, ki je neodvisno od glavne menične obveznosti.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - posojilo - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - tuja pravna oseba - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - premoženjsko stanje dolžnika - podatki o dolžnikovem premoženju - ovira za odpust obveznosti
Domneva iz 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se nanaša le na javna sredstva.
Višje sodišče se sicer strinja z upnico, da kot posojilnica, ki ni slovenska pravna oseba, ni imela enakih možnosti za preverjanje vseh potrebnih podatkov, kot jih imajo banke v Sloveniji. Kljub temu pa bi lahko podrobne in dodatne podatke zahtevala od dolžnika. Le tako ravnanje bi bilo ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se preživlja s posojanjem denarja.
Že iz podatkov, ki ji jih je dal stečajni dolžnik kot porok, je jasno razvidno, da je upnica že takrat vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da ji dolžnik ne bo sposoben poravnati zneska, za katerega se je zavezal kot porok, saj ima za kaj takega premajhne dohodke, poleg tega pa je tudi razpolagala s podatkom, da dolžnik kakšnega drugega premoženja niti nima. Takega upnika ne varuje institut ovire za odpust obveznosti, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi domneve za obstoj te ovire za odpust obveznosti.
Presoja o obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če je podana istovetnost strank in istovetnost toženega zahtevka, pri čemer je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da se za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, uporablja procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti toženega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlog, kot tudi dejansko podlago zahtevka, pri čemer slednja predstavlja sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče uveljavljati. Navedeno velja tudi v primeru, če tožnik v novi tožbi doda določena dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba. Nova tožba pa je dopustna, če temelji na drugem sklopu dejstev.
obnova postopka pred višjim sodiščem - subjektivni rok za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Je treba poudariti, da je začetek teka subjektivnega roka tridesetih dni postavljen v subjektivno sfero predlagatelja in se računa od dneva, ko je slednji zvedel za razlog oziroma ga je dobil možnost uveljaviti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - premestitev - podaljšanje ukrepa
Glede na dejansko stanje, ko se nasprotna udeleženka nahaja v varovanem oddelku predlagatelja in ko ima nasprotna udeleženka glede na podatke v izpodbijanem sklepu še vedno stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Velenju in je predlagatelj pravočasno, to je 14 dni pred potekom ukrepa po sklepu sodišča prve stopnje Pr 24/2006 z dne 23. 8. 2016 predlagal podaljšanje ukrepa očitno v prepričanju, da sam od 18. 1. 2017 nadaljuje izvajanje ukrepa po sklepu sodišča Pr 24/2006, bo moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti o predlogu.