kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - namen zaničevanja - obrnjeno dokazno breme
V zvezi s pritožbeno trditvijo, da naj se obdolženec zoper oškodovanca ne bi izražal na zaničevalen način, velja opozoriti, da je ugotavljanje, ali je storilec kaznivo dejanje razžalitve storil z namenom zaničevanja relevantno v primeru, če ob izpolnjenem pogoju iz četrtega odstavka 160. člena KZ-1 (dokaz resničnosti trditve ali utemeljenega razloga verjeti v njeno resničnost), ko se storilec lahko kaznuje za razžalitev po 158. člena KZ-1, naloga sodišča po tretjem odstavku 158. člena KZ-1. Po citirani določbi se namreč ne kaznuje, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. Povedano drugače, ugotavljanje obdolženčevega zaničevalnega bi prišlo v poštev, če bi obdolžencu uspel dokaz resničnosti oziroma utemeljenega razloga verjeti v resničnost zatrjevanega in bi sodišče nato moralo ugotavljati, ali pri obrambi svoje pravice ali varstvu upravičenih koristi vendarle ni to počel z namenom zaničevanja oškodovanca.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prepozna pritožba zoper sklep o dedovanju - rok za pritožbo - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo treba v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/2-3(1), 383, 383/4.
postopek osebnega stečaja - insolventnost - razlogi za začetek stečajnega postopka - osebni stečaj fizične osebe - trajnejša nelikvidnost - potrošnik
Ker dolžnica ni izkazala svoje insolventnosti, ni pogojev za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen predlog. To ni ovira, da stečajna dolžnica še vedno ne bi mogla pridobiti podatkov o svojem dolgu do Ž. d. o. o. Ko in če bo namreč uspela zbrati dokazila in podatke, bo predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko ponovno vložila. Če v zvezi s to terjatvijo teče tudi izvršilni postopek, bo seveda te podatke lahko pridobila tudi tam.
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-10.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - protipredpisna vožnja - izključna krivda enega imetnika motornega vozila
odvzem poslovne sposobnosti - razlogi sklepa - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Že iz besedila zakonske določbe je torej mogoče razbrati, da sklicevanje na navedbe pobudnika o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.
Na naroku za glavno obravnavo je državna tožilka umaknila obtožbo zoper obtoženca. Na tem naroku pravilno vabljena oškodovanka, ki svojega izostanka ni opravičila, ni bila navzoča. Navzoči odvetniški kandidat, ki ni imel pooblastila oškodovanke, pa je kljub temu prevzel pregon. Zaradi izostanka oškodovankinega pooblastila je šteti, da na naroku za glavno obravnavo tedaj, ko je državna tožilka umaknila obtožbo, oškodovanka ni bila navzoča, zato upoštevaje določbo prvega odstavka 61. člena ZKP tudi pregona ni prevzela.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5.. ZPP člen 411, 411/1.
stiki otroka s staršem - začasna odredba - omejitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Pritožničino zavzemanje za to, da stiki ne bi potekali, ne more biti uspešno, če se ne ugotovi, da bi stiki za hčerko predstavljali tolikšno psihično obremenitev, da bi to ogrožujoče vplivalo na njen duševni razvoj. Izvedenec je bil jasen: kljub odklonilnosti deklice in očetovi nespretnosti v odnosu do nje je poudaril, da je zanjo pomembno, da ima kontinuiteto odnosa z očetom, stike pa je zaradi opisane očetove šibkosti potrebno omejiti na predlagani okvir.
nepopolna pritožba - nujne sestavine pritožbe - podpis pritožbe - postopek s pritožbo - pravni pouk o pritožbi - opozorilo stranki v pravnem pouku - zavrženje pritožbe
Pritožnik v pritožbi izpostavlja nepazljivost pri pošiljanju vloge, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve, saj ZPP nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je pritožba nepodpisana.
spremenjene okoliščine - pravica do sodnega varstva - prava neuka stranka - dolžnost obveščanja - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
Sodišče nikakor ni dolžno obveščati strank o vseh pravicah, ki jim jih daje ZPP, še posebej pa take dolžnosti nima v zvezi z možnostmi, ki jih daje Zakon o sodnih taksah.
Bistvo določb o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave RS. Ta pravica je bila toženi stranki zagotovljena že s tem, da je bilo o njeni pritožbi zoper sodbo odločeno, čeprav pred tem ni plačala sodne takse.
Spremenjene okoliščine, ki jih navaja tožena stranka, bi bilo moč upoštevati le, če bi bil predlog za taksno oprostitev podan že pred potekom roka za njeno plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00002690
SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/2.. ZPP člen 13.
tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - predhodno vprašanje
Toženec v vzporednem postopku šele zahteva od tožnice izstavitev zemljiškoknjižne listine, gre torej za zahtevek na izpolnitev pogodbe. Pritožnik nima v posesti nepremičnin na podlagi morebitnega že sklenjenega in realiziranega dogovora s tožnico, ki bi ga lahko upravičeval do posesti, oziroma ugovora, da mu je bila stvar na podlagi zavezovalnega posla že izročena. Zato je stališče prvostopenjskega sodišča, da druga pravda ne predstavlja predhodnega vprašanja v obravnavani zadevi, v kateri tožnica terja izročitev nepremičnine, pravilno.
ZIZ člen 40, 40/7, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 107, 107/3. - člen 164, 164/1, 164/1-8. ZDavP-2 člen 84a.
izvršilni naslov - predložitev listine v izvirniku - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom
Dolžnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve na listino, ki jo je predložila upnica kot izvršilni naslov. Navedena listina že na prvi pogled ni izvirnik, ampak nepopoln prepis, zato dolžnica utemeljeno izraža dvom v njegovo pristnost. Če dolžnik ugovarja, mora upnik predložiti izvršilni naslov (tretji odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V okoliščinah, ko iz prepisa ni razviden niti žig, ne podpis državnega organa, ki je izdal listino, mora sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti zahtevati predložitev originala (sedmi odstavek 40. člena ZIZ in tretji odstavek 107. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj lahko le tako opravi uradni preizkus obstoja izvršilnega naslova (2. točka prvega v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ)
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00003146
ZIZ člen 24, 24/4, 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3, 73, 170, 170/2.. ZZK-1 člen 8, 8/2.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - zemljiška knjiga - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - zaupanje v zemljiško knjigo - pridobitev neobremenjene lastninske pravice - položaj dolžnika - položaj tretjega - ugovor dolžnika - ugovor tretjega - nevpisana lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - dobrovernost hipotekarnega upnika - pravna teorija - odstop od sodne prakse
Ni si mogoče zamisliti izvršilnega postopka, ki teče za realizacijo hipoteke na določeni nepremičnini, katerega odločba bo življenjska, logična in za stranke postopka ne bo pomenila presenečenja, če izvršilno sodišče ne upošteva tudi aktualnega stanja zemljiške knjige. Tako prehod predmeta izvršbe in posledično ex lege prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika, da dopusti izvršbo (četrti odstavek 24. člena ZIZ), izvršilno sodišče upošteva glede na podatke v zemljiški knjigi že po uradni dolžnosti, četudi upnik predloga ne poda.
Vložnik je zatrjeval, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, kar je vsebina ugovora tretjega (prvi odstavek 64. člena ZIZ) in ne ugovora hipotekarnega dolžnika, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Kot ugovor tretjega je vlogo tudi naslovil. V bistvenem je zatrjeval, da zemljiškoknjižni lastniški položaj glede obravnavanih nepremičnin, kjer je kot lastnik vpisan dolžnik, ni pravilen, saj je še pred nastankom prisilne hipoteke bila opravljena odsvojitev, pri čemer je bil opravljen tudi razpolagalni pravni posel in notarsko overjen podpis dolžnika, dotedanjega lastnika. Menil je, da je kot novi lastnik varovan zoper dolžnikove upnike.
ZPP člen 116, 116/1, 454, 454/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2.
odločanje na podlagi pisnih dokazov - odločba brez razpisa naroka - osebni stečaj - odpust obveznosti - soglasje sodišča - izvedba naroka - vrnitev v prejšnje staje
Ker nobena od strank izvedbe naroka ni zahtevala, sodišče pa je o spornih vprašanjih lahko odločilo na osnovi listinskih dokazov, pritožnik neutemeljeno graja, da je bilo o spornem razmerju odločeno brez naroka.
zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - respiro rok - splošni pogoji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celotno zavarovalno leto, s tem, da je zavarovanje sklenjeno za dobo enega leta, začenši z dnem, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.
nagrada in stroški izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Ob pravilni presoji, da je izvedenec nalogo opravil, mu je sodišče prve stopnje upravičeno odmerilo nagrado in stroške v skladu z navedenim pravilnikom. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju postopka ocenilo, ali bo potreben odgovor izvedenca še na tožnikove pripombe, ki jih je tudi podal v posebni pisni vlogi in v pristojnosti sodišča prve stopnje je tudi dokazno oceniti izdelano izvedensko mnenje.
Na pomanjkljivost izdelanega prevoda mora sodišče paziti uradoma, to dolžnost mu nalagajo določbe tretjega odstavka 254. člena v zvezi z 255. in 256. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo dejstvo, da je postavljena sodna tolmačka izdelala prevod zaslišanja (izpovedbe) tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo 21. 4. 2017 in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado in odredilo izplačilo le-te iz položenega predujma tožeče stranke.
Po določbah 76. člena ZKP morajo zasebne tožbe, obtožnice in obtožni predlogi oškodovanca kot tožilca, pravna sredstva ter druge izjave in sporočila, ki jih ti vlagajo pisno ali jih dajejo ustno na sodišče obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če je vloga nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, sodišče pozove vložnika, da jo dopolni tako, da bo sposobna za obravnavo. Če vlagatelj tega v danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/5, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 451, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodba, ki jo izda sodišče v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena.
Sodišče prve stopnje je predlog zagovornika za izločitev sodnice zavrglo s sklepom na podlagi določila petega odstavka 42. člena ZKP na glavni obravnavi dne 27. 1. 2017, ker je ugotovilo, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo. Tako svojo odločitev je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo.