Na pomanjkljivost izdelanega prevoda mora sodišče paziti uradoma, to dolžnost mu nalagajo določbe tretjega odstavka 254. člena v zvezi z 255. in 256. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo dejstvo, da je postavljena sodna tolmačka izdelala prevod zaslišanja (izpovedbe) tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo 21. 4. 2017 in je preuranjeno z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado in odredilo izplačilo le-te iz položenega predujma tožeče stranke.
ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/5, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 451, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodba, ki jo izda sodišče v sporu majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. V dejansko stanje odločitve sodi tudi dokazna ocena.
nagrada in stroški izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Ob pravilni presoji, da je izvedenec nalogo opravil, mu je sodišče prve stopnje upravičeno odmerilo nagrado in stroške v skladu z navedenim pravilnikom. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju postopka ocenilo, ali bo potreben odgovor izvedenca še na tožnikove pripombe, ki jih je tudi podal v posebni pisni vlogi in v pristojnosti sodišča prve stopnje je tudi dokazno oceniti izdelano izvedensko mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00001632
ZPP člen 337, 337/1, 343, 343/3, 453, 458. ZIZ člen 42, 42/3.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - novote v pritožbenem postopku - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - navedba opravilne številke - pravočasna pritožba - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.
razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - omejitev pravice do stikov - korist otoka
Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
roki - vloga vezana na rok - priporočena pošiljka - oddaja poštne pošiljke - oddaja priporočene pošiljke pošti - pomota pri vročanju - izročitev pošiljke sodišču - pravočasnost vloge - pravočasnost vloge, vezane na rok - priporočeno po pošti oddana vloga - način oddaje vlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da listine, priložene k pritožbi, navedbe pritožnice potrjujejo. Iz le-teh izhaja, da je upnica oddala vlogo s prijavo terjatve dne 11. 7. 2017 kot priporočeno pošiljko. Pošta Slovenije pa je s to pošiljko, kot je to potrdila tudi sama, ravnala napačno in jo vročila kot navadno pošiljko.
Če pa se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Glede na navedeno zakonsko določbo je torej odločilno, na kakšen način je bila vloga "oddana" na pošto in ne na kakšen način je bila le ta izročena sodišču.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004104
OZ člen 168, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - invalidnina - odbitna franšiza - renta
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine.
Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode - ker je bodoča škoda - odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. S te perspektive dejstva, da bi škoda res nastala in v kakšni višini bi nastala, ni mogoče dokazati z gotovostjo, o tem je mogoče le sklepati z večjo ali manjšo verjetnostjo.
odstop terjatev - zastaranje - pogodba o prevzemu dolga - spor majhne vrednosti
Zaključek sodbe o neutemeljenosti ugovora zastaranja temelji na ugotovitvi, da je toženec s podpisom pogodbe o prevzemu dolga priznal obstoj celotnega dolga, ki je predmet pravde.
Sodišče prve stopnje je v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa že obrazložilo, da pritožnik ne izpolnjuje formalnega pogoja za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna. Obsojenec je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 43731/2013 z dne 7. 4. 2013 pravnomočno obsojen na kazen štiri leta zapora, na podlagi predloga za združitev kazni pa na štiri leta in šest mesecev zapora. Četrti odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pa določa, da se lahko kazen zapora do treh let, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma. Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena z "vikend" zaporom, je torej z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 jasno določena. Kot izhodišče je torej potrebno šteti izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni, kot to sedaj obsojenec tudi v pritožbi napačno razlaga. V nasprotnem bi bilo mogoče z zaporom ob koncu tedna nadomestiti kazen zapora, izrečeno v katerikoli višini, kar pa bi bilo nezdružljivo z zakonskim namenom nadomeščanja kazni zapora z drugimi izvršitvenimi oblikami. Sodišče prve stopnje se v zvezi s takim stališčem upravičeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 44984/2012 z dne 9. 2. 2017.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodba z dne 13. 1. 2017, zoper katero je bila vložena nepopolna pritožba, vsebovala ustrezen pravni pouk. Ker pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 1. 2017, vložena dne 1. 2. 2017, ni podpisana niti žigosana, je nepopolna, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP). Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002337
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 383, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 405. ZPP člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2. ZOdvT člen 22. URS člen 22.
odpust obveznosti dolžnika - plačilo prispevkov - nepoštenost - davčna izvršba - stroški - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Odpust obveznosti (med drugim) ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR (primerjaj 1. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Po citiranem zakonskem določilu odpust obveznosti ni dovoljen, če gre za dolžnika, ki ni ravnal vestno in pošteno.
Vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti, je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati upnik. Dokazovanje zlorabe je olajšano s tem, da je oprto na zakonske domneve iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v katerem so navedeni najbolj tipični primeri zlorab. Domneva olajšuje dokazovanje (zlorabe postopka odpusta obveznosti). Takšna (dejanska) domneva se (ko so dokazane predpostavke domneve, tako imenovana domnevna baza) vzame za podlago sodne odločbe brez dokaza, ne pa kot dokazana. Domneva je izpodbojna, zato je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarja domneva, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju.
ZFPPIPP izrecno ureja vprašanje plačila stroškov insolvenčnega postopka v 129. členu ZFPPIPP, ki določa pravilo, da vsak upnik krije svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Ta člen torej ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški, zlasti pa ne ureja vprašanja, kaj je z dolžnikovimi stroški v postopku odpusta obveznosti po vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti (383. člen ZFPPIPP). O ugovoru proti odpustu obveznosti se odloča v postopku za odpust obveznosti, le-ta pa se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP) in gre za postopek, ki je pridružen postopku osebnega stečaja. Če upnik proti odpustu ugovarja, se dolžnik lahko pred ugovori brani (405. člen ZFPPIPP in 22. člen Ustave) in mu pri tem normalno lahko nastajajo stroški, ki so lahko tudi neutemeljeno povzročeni - povzročeni z neutemeljenimi ugovori (v tem postopku je upnica dvakrat neutemeljeno ugovarjala, zoper prvo odločitev - tudi o stroških - se ni pritožila). Ker ZFPPIPP izrecno stroškovnega položaja dolžnika v postopku odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti ne ureja, povedano drugače, povračilo stroškov tega postopka v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače, se za dolžnika smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP; Cst 453/2016 z dne 12. 7. 2016 in argument v 14. točki sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 22/2016 z dne 13. 6.2017), to pa je pravilo uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZFPPIPP.
Niso izpolnjeni pogoji za izrek enotne kazni, saj se lahko pravila za odmero enotne kazni uporabijo le v primeru, če je obsojenec kaznivo dejanje iz poznejše sodbe storil preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi ali med prestajanjem zaporne kazni.
Številne dejanske ugotovitve utemeljujejo pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da tožnik pri toženi stranki ni bil vključen v organiziran delovni proces na enak način kot pri njej redno zaposleni delavci (npr. ker ni bil dolžan evidentirati svojih prihodov in odhodov z dela; po opravljenem delu je lahko kadarkoli odšel domov,...). Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00001353
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - pritožba se šteje za umaknjeno - oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - neplačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 7. 2017 dolžnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pravilno pa ji je pojasnilo, da je ni možno oprostiti plačila sodne takse za nazaj, torej plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 15. 5. 2017. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Dolžnica je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila šele s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, upoštevaje določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožbo dolžnice zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno in postopek s pravnim sredstvom ustavilo.
ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napake pri vročanju
Napake pri vročanju se ne morejo uveljavljati kot upravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila prav to, da ji tožba tožeče stranke ni bila pravilno vročena. Trdila je sicer tudi, da "se ne more znebiti občutka, da je nekdo tretji namenoma vzel obvestilo o prispelem pismu, vendar tožena stranka ne želi ugibati kdo" ter da zato "upravičeno domneva, da si je nekdo tretji nezakonito prilastil obvestilo o prispelem pismu in s tem storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po četrtem odstavku 139. člena Kazenskega zakonika". Ker pa so v danem primeru te trditve tesno povezane s trditvami tožene stranke o dejstvih, ki naj bi kazala, da ji tožba ni bila pravilno vročena, je mogoče zaključiti le, da tudi s temi utemeljuje nepravilnost vročitve.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZODPol člen 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvo kršitvijo pravilno presodilo, da je tožnik spornega dne izpolnil znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. členu KZ-1, ker je kot komandir policijske postaje izrabil svoj položaj ali svoj resnični oz. domnevni vpliv in posredoval, da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, s tem, ko je od policista želel, da kršitelja ne kaznuje za prekoračitev hitrosti.
Znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v četrti očitani kršitvi, ko je tožnik zlorabil svoj položaj in vpliv komandirja policijske postaje in z obvestilom na oglasni deski (ki ga tožnik ni zanikal) svojim podrejenim naročil, naj v primeru sprožitve alarma v njegovi stanovanjski hiši in klicu družbe za varovanje na njegov naslov pošljejo patruljo. Tožnik je s tem obvestilom oziroma sporočilom podrejenim policistom v svoje zasebne namene naročil storitve, ki jih sicer proti plačilu izvaja družba za varovanje, ki preverja razlog sprožitve alarma in šele v primeru zaznave prekrška ali kaznivega dejanja pokliče policijo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik s tem pridobil nepremoženjsko korist. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014.
V skladu s tarifno številko 39 OT lahko obračuna odvetnik posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za preglede spisov, listin in druge dokumentacije le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku,se ne obračunava in priznava posebej, ampak da je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oz. listine nato uporabil.