funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču
Odločba Stanovanjskega podjetja Občine (v prilogi A3 in A25 spisa) vsebinsko ne predstavljata določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi na parceli 201, saj je dodelitev zemljišč v uporabo v pogojih družbene lastnine pripadala lokalni skupnosti in njihovim za urejanje prostora pristojnim organom. Zakon o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je urejal le gospodarjenje oziroma upravljanje s stavbami (dejansko uporabo in vzdrževanje stanovanjskih hiš) in ni bil podlaga za določitev take pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je imela kasneje za imetnike podlago za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-d.. URS člen 29, 29-2, 29-3. ZKP člen 340, 340/2, 371, 371/2.
kršitev pravice do obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvedbe dokaza - neposredno zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-657/13-15 z dne 12. 11. 2015, v kateri je sodišče oblikovalo merila za presojo kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca, ki ji je sledilo Vrhovno sodišče1, je sestavni del pravice do obrambe zahteva, da sme obdolženec vselej zahtevati ustno zaslišanje izvedenca potem, ko je bilo mnenje izvedenca prebrano na glavni obravnavi.
Pravica do zaslišanja izvedenca kot del pravice obdolžene do obrambe, pomeni, da se v primeru, ko je bilo izvedensko mnenje že prebrano, izvedba dokaza z izvedencem le nadaljuje.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-6, 57/7, 57/9, 58, 58/5, 58/7.. - člen 114, 116, 117.
disciplinski ukrepi - težja kršitev vojaške discipline - vojska - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik za sporno obdobje ni dokazal utemeljenih izhodov. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s takšnim ravnanjem dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, ki so torej morali delati, medtem ko je tožnik lahko neupravičeno zapuščal delovno mesto za dalj časa, teh izhodov pa tudi ni ustrezno registriral. Tudi po stališču pritožbenega sodišča takšno ravnanje vpliva na delovno klimo in storilnost ostalih zaposlenih, torej so podane hujše škodljive posledice v smislu 6. odstavka 57. člena ZObr.
Za presojo o zastaranju začetka disciplinskega postopka je odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanil načelnik Generalštaba Slovenske vojske - kot oseba, ki je po zakonu upravičena odločati o uvedbi disciplinskega postopka v skladu s 7. odstavkom 57. člena ZObr in 114. členom Pravil. Šele takrat prične teči rok iz 9. odstavka 57. člena ZObr.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sodba z dne 13. 1. 2017, zoper katero je bila vložena nepopolna pritožba, vsebovala ustrezen pravni pouk. Ker pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 13. 1. 2017, vložena dne 1. 2. 2017, ni podpisana niti žigosana, je nepopolna, zato jo je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrglo, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP). Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 200, 200/1, 200/2.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - procesna predpostavka - sodno varstvo - pisna zahteva za odpravo kršitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
Tožnica je 4. 3. 2016 po predhodno opravljenem razgovoru z direktorjem tožene stranke temu po elektronski pošti posredovala "prošnjo k preveritvi zakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi", v kateri je svojo zaposlitev za določen čas ocenila kot nezakonito, saj jo je tožena stranka s 1. 9. 2015 fizično premestila v oddelek za finance, kjer pa ne opravlja več nalog, navedenih v pogodbi o zaposlitvi (ki je bila sklenjena za določen čas, za čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca), temveč opravlja naloge finančne izterjave. Toženo stranko je pozvala, da pogodbo o zaposlitvi preuči in ukrepa skladno z zakonom. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeni dopis vsebinsko ustreza pisni zahtevi za odpravo kršitev v smislu prvega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in je obstajal do septembra 2015, ko je tožnica dejansko opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker pa tožnica od septembra 2015 ni opravljala del, ki jih je opravljal D.D., ampak je opravljala večinoma dela v zvezi z izterjavo, v drugem sektorju in na drugem delovnem mestu, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je razlog, zaradi katerega je bila sklenjena tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas s septembrom 2015, dejansko odpadel. Tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Vročevalec toženi stranki dne 2. 3. 2017 pisanja s pozivom za odgovor na tožbo ni mogel osebno izročiti, zato ji je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni za dvig pisanja (kar je v skladu z določilom tretjega odstavka 142. člena ZPP). Ker tožena stranka pisanja v tem roku (ki se je iztekel 17. 3. 2015) ni dvignila, ji je bilo 20. 3. 2017 pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila vročitev pisanja opravljena 17. 3. 2017, kar je imelo za posledico, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo potekel 18. 4. 2017. Zato je bil odgovor na tožbo vložen prepozno.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas od 1. 2. 2017 dalje (ko je tožnici že prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi redne odpovedi) in za priznanje drugih pravic iz delovnega razmerja za vtoževano obdobje, je zmotna, saj ima tožnica možnost in pravni interes za uveljavljanje takšnega zahtevka tudi na drugi pravni podlagi (18. člen ZDR-1, 4. člen ZDR-1) in ne le v posledici nezakonitosti redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato bo moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati po vsebini in ugotoviti, če je ta utemeljen.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. OZ člen 62, 62/1.. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje tatvine
Ugotovljen je bil neupravičen odjem električne energije. Sporno stikalo, ki se je nahajalo za vrati ene od sob, je delovalo na vklop ali izklop. Z vklopom je bila rabljena električna energija, ki ni bila beležena na števcu. S tem je bil narejen obvod mimo števca za vse gospodinjske aparate, priključene na tej fazi. Glede na to, da je bil tožnik delavec tožene stranke, opisano predstavlja kršitev obveznosti iz 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca (37. člen ZDR-1). Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožnik z očitanim ravnanjem, ne le materialno in moralno škodoval poslovnim interesom delodajalca, ki je podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji, in s tem naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, temveč tudi izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Glede na to, da je bila sodba tožničinemu pooblaščencu vročena 23. 5. 2017 in se je pritožbeni rok iztekel 7. 6. 2016, je sodišče prve stopnje pritožbo, odposlano priporočeno po pošti 9. 6. 2017, pravilno zavrglo kot prepozno (343. člen ZPP).
ZZZDR člen 102, 105, 105/3, 126, 129, 129a. ZPP člen 410, 410/1.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - določitev stikov z otrokom - izvedensko mnenje - ponovno dokazovanje z izvedenci - nadomestni stiki - varstvo koristi otroka - mnenje otroka - preživnina za otroka - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - celovita in prosta presoja dokazov
ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, zato je zmotno toženčevo smiselno zavzeto stališče v pritožbi, da bi morala tožnica dokazovati stroške vrtca in šole ter stanovanjske stroške s predložitvijo računov izvajalcev storitev. Toženec ne konkretizira pritožbenih ugovorov o višini izdatkov za vrtec, šolo, stanovanje in obšolske aktivnosti, kot jih je ugotovilo prvo sodišče, zato ti ugovori ne terjajo obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004104
OZ člen 168, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - invalidnina - odbitna franšiza - renta
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine.
Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode - ker je bodoča škoda - odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. S te perspektive dejstva, da bi škoda res nastala in v kakšni višini bi nastala, ni mogoče dokazati z gotovostjo, o tem je mogoče le sklepati z večjo ali manjšo verjetnostjo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZODPol člen 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvo kršitvijo pravilno presodilo, da je tožnik spornega dne izpolnil znake kaznivega dejanja po drugem odstavku 263. členu KZ-1, ker je kot komandir policijske postaje izrabil svoj položaj ali svoj resnični oz. domnevni vpliv in posredoval, da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, s tem, ko je od policista želel, da kršitelja ne kaznuje za prekoračitev hitrosti.
Znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v četrti očitani kršitvi, ko je tožnik zlorabil svoj položaj in vpliv komandirja policijske postaje in z obvestilom na oglasni deski (ki ga tožnik ni zanikal) svojim podrejenim naročil, naj v primeru sprožitve alarma v njegovi stanovanjski hiši in klicu družbe za varovanje na njegov naslov pošljejo patruljo. Tožnik je s tem obvestilom oziroma sporočilom podrejenim policistom v svoje zasebne namene naročil storitve, ki jih sicer proti plačilu izvaja družba za varovanje, ki preverja razlog sprožitve alarma in šele v primeru zaznave prekrška ali kaznivega dejanja pokliče policijo, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik s tem pridobil nepremoženjsko korist. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos podjetja - delovno pravna kontinuiteta
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (posledično pa je bila že na podlagi zakonskih določb tožnica upravičena do pripadajoče odpravnine), so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da je tožnici delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da tožnica do vtoževane odpravnine ni upravičena zaradi, s strani tožene stranke zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti, ki naj bi jih tožnica storila.
pričetek teka roka - fikcija vročitve - fikcija vročitve nastopi v soboto - načelno pravno mnenje
Občna seja Vrhovnega sodišča RS sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Vrhovno sodišče RS je v razlogih navedenega načelnega pravnega mnenja navedlo, da je njegov namen v poenotenju sodne prakse glede določitve trenutka, kdaj začnejo teči roki za vložitev tožb oziroma pravnih sredstev v sodnih postopkih, ko stranka pisanja ne prevzame. Za tak primer je ta trenutek določen s fikcijo vročitve, ki pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti dvigne pisanje. Z nastopom fikcije vročitve se torej šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Ni namreč sporno, da rok za vložitev pravnega sredstva v sodnem postopku začne teči tudi na tak dan, kar smiselno izhaja iz 111. člena ZPP, ki v drugem odstavku določa, da "če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan".
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo ostale dokazne predloge kot nepotrebne, s pavšalno obrazložitvijo, da nudijo izvedeni dokazi zadostno podlago za odločitev.
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
Številne dejanske ugotovitve utemeljujejo pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da tožnik pri toženi stranki ni bil vključen v organiziran delovni proces na enak način kot pri njej redno zaposleni delavci (npr. ker ni bil dolžan evidentirati svojih prihodov in odhodov z dela; po opravljenem delu je lahko kadarkoli odšel domov,...). Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Predmet spora je ugotovitev nedopustnosti izvršbe z rubežem v tožbenem zahtevku navedenih nepremičnin tožnikov zaradi poplačila denarne terjatve. Sodna praksa ni enotna pri določanju vrednosti spornega predmeta v tovrstnih sporih, saj sta pri določitvi vrednosti spornega predmeta možna dva načina ocenitve vrednosti spornega predmeta in sicer - po vrednosti nepremičnine, glede katere tožnik uveljavlja nedopustnost izvršbe, ali - po višini terjatve, ki se zoper tretjega izterjuje v izvršilnem postopku.
V konkretnem primeru ni pomembno, katera zgoraj navedena metoda je primernejša, saj obe vrednosti, torej tako vrednost nepremičnin, glede katerih tožniki uveljavljajo nedopustnost izvršbe, kot tudi višina terjatve, ki se izterjuje v konkretnem primeru v izvršilnem postopku, presegata znesek 20.000,00 EUR, ki je v premoženjskih sporih ločnica med stvarno pristojnostjo okrajnih in okrožnih sodišč.
Obsojenec pogoja iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 ni izpolnil. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za spremembo pravnomočnih sodb utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ugotovilo, da je obsojenec V.S. bil po sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju I K 4778/2016 z dne 10. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 4778/2016 z dne 22. 2. 2017 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, medtem ko je kazen zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju II Ks 1036/2012 z dne 11. 11. 2013 in s katero mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora, v celoti prestal že 13. 7. 2014.
povrnitev stroškov za izobraževanje - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je toženec z urami letenja odplačeval stroške izobraževanja, in da se je dogovor o vračilu stroškov izobraževanja iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi nanašal na neodplačane stroške (torej stroške, ki niso bili odplačani s storitvijo, ki jo je opravljal toženec - z urami letenja).
Ker je iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi jasno razvidno, da je predmet te določbe vračilo (sorazmernega dela) stroškov izobraževanja in ker izvedeni dokazi ne dajejo podlage za drugačno obveznost toženca, tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da sta se v tej določbi pogodbeni stranki dogovorili o pogodbeni kazni.