DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004112
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera višine odškodnine - skaženost
Pri tožniku je po poškodbi vidna brazgotina na spodnji ustnici desno, ki se širi proti bradi. Od rdečila spodnje ustnice se iz desnega ustnega kota do submentalnega predela nahaja brazgotina, ki še širi iz predela pod brado do spodnje čeljustnice. Na levi goleni ima brazgotino, ki se nahaja na stranskem delu in je dolga skoraj 15 centimetrov. Predvsem spremembe na vratu in spodnji ustnici predstavljajo jasno viden defekt, ki pri opazovanju vsekakor vzbuja pozornost. Čeprav tožnik nosi brado, mu brazgotine ne uspe povsem prikriti, omenjene spremembe pa so trajne in ni mogoče pričakovati, da bi se stanje sčasoma izboljšalo. Glede na povzete ugotovitve in glede na višino dosojenih odškodnin za to postavko v primerljivih zadevah iz sodne prakse, ter še posebej upoštevaje tožnikovo mladost ob škodnem dogodku (25 let), bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti moralo prisoditi odškodnino v znesku 4.000,00 EUR.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 36, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. OZ člen 1018.. KZ-1 člen 235, 235/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poroštvo
Tožnik je podpisal pogodbo z lažno vsebino in lažnim datumom sklenitve. S svojim ravnanjem je kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, določene v 3. členu pogodbe o zaposlitvi, internih pravilih in navodilih tožene stranke ter v 33., 34., 36. in 37. členu ZDR-1. S svojim ravnanjem je izpolnil vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz prvega odstavka 235. člena KZ-1, katerega stori, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino, se kaznuje z zaporom do dveh let. Sporna pogodba o odstopu terjatve z lažno vsebino in datumom je predstavljala poslovno listino v smislu 235. člena KZ-1, tožnik pa je to listino vedoma podpisal. Ob upoštevanju, da vsebina pogodbe in njen datum predstavljata bistven podatek za pravni promet, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju odpovednega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Formalna odreditev opravljanja nadur, ali naknadna odobritev opravljenih nadur s strani delodajalca, ni bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka iz tega naslova. Bistvena je ugotovitev, da so nadure opravljene ob vednosti delodajalca oziroma zaradi potreb delovnega procesa.
razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - omejitev pravice do stikov - korist otoka
Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
Predmet spora je ugotovitev nedopustnosti izvršbe z rubežem v tožbenem zahtevku navedenih nepremičnin tožnikov zaradi poplačila denarne terjatve. Sodna praksa ni enotna pri določanju vrednosti spornega predmeta v tovrstnih sporih, saj sta pri določitvi vrednosti spornega predmeta možna dva načina ocenitve vrednosti spornega predmeta in sicer - po vrednosti nepremičnine, glede katere tožnik uveljavlja nedopustnost izvršbe, ali - po višini terjatve, ki se zoper tretjega izterjuje v izvršilnem postopku.
V konkretnem primeru ni pomembno, katera zgoraj navedena metoda je primernejša, saj obe vrednosti, torej tako vrednost nepremičnin, glede katerih tožniki uveljavljajo nedopustnost izvršbe, kot tudi višina terjatve, ki se izterjuje v konkretnem primeru v izvršilnem postopku, presegata znesek 20.000,00 EUR, ki je v premoženjskih sporih ločnica med stvarno pristojnostjo okrajnih in okrožnih sodišč.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos podjetja - delovno pravna kontinuiteta
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (posledično pa je bila že na podlagi zakonskih določb tožnica upravičena do pripadajoče odpravnine), so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da je tožnici delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da tožnica do vtoževane odpravnine ni upravičena zaradi, s strani tožene stranke zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti, ki naj bi jih tožnica storila.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-6, 57/7, 57/9, 58, 58/5, 58/7.. - člen 114, 116, 117.
disciplinski ukrepi - težja kršitev vojaške discipline - vojska - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik za sporno obdobje ni dokazal utemeljenih izhodov. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je s takšnim ravnanjem dajal negativen zgled ostalim zaposlenim v enoti, ki so torej morali delati, medtem ko je tožnik lahko neupravičeno zapuščal delovno mesto za dalj časa, teh izhodov pa tudi ni ustrezno registriral. Tudi po stališču pritožbenega sodišča takšno ravnanje vpliva na delovno klimo in storilnost ostalih zaposlenih, torej so podane hujše škodljive posledice v smislu 6. odstavka 57. člena ZObr.
Za presojo o zastaranju začetka disciplinskega postopka je odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanil načelnik Generalštaba Slovenske vojske - kot oseba, ki je po zakonu upravičena odločati o uvedbi disciplinskega postopka v skladu s 7. odstavkom 57. člena ZObr in 114. členom Pravil. Šele takrat prične teči rok iz 9. odstavka 57. člena ZObr.
OZ člen 132, 243, 243/1, 243/5, 251, 251/1, 251/5, 287, 287/2, 288, 627, 627/2.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pravica do povračila škode - višina škode - ugotavljanje višine škode - odškodnina v pavšalnem znesku - neizpolnitev - pogodbena kazen zaradi zamude - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - časovna omejitev - v pobot uveljavljana terjatev - vračunavanje izpolnitve - odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev
V pobot uveljavljana terjatev mora biti vzajemna, istovrstna in zapadla, in ne sme obstajati kakšna ovira za pobot.
Tožena stranka je utemeljeno odstopila od pogodbe zaradi pričakovane kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. V tem primeru ima naročnica pravico zahtevati odškodnino. Praviloma se sicer višina škode določi tako, da se ugotovi, koliko se je zmanjšalo premoženje pogodbe nekršeče stranke ali pa koliko dobička je izgubila. Te določbe pa niso prisilne, še posebej zato, ker je ugotavljanje višine škode lahko zelo zahtevno ali celo praktično nemogoče. To bi prekomerno prizadelo pogodbo nekršečo stranko v primerih, ko je očitno, da je zaradi kršitve pogodbe škoda nastala, le njene višine ni mogoče ugotoviti ali pa je to povezano z nesorazmernimi težavami. Ker prej navedene določbe OZ niso prisilne, se lahko znesek odškodnine določi vnaprej v pavšalnem znesku. Prav to pa sta stranki storili tako, da sta se sklicevali na Splošne pogoje FIDIC 1987.
Drugače kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude lahko tožena stranka zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve tudi še potem, ko je že odstopila od pogodbe. Določbe, ki bi jo v časovnem smislu omejevale kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude namreč pri pogodbeni kazni zaradi neizpolnitve ni.
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo ostale dokazne predloge kot nepotrebne, s pavšalno obrazložitvijo, da nudijo izvedeni dokazi zadostno podlago za odločitev.
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 200, 200/1, 200/2.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - procesna predpostavka - sodno varstvo - pisna zahteva za odpravo kršitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog
Tožnica je 4. 3. 2016 po predhodno opravljenem razgovoru z direktorjem tožene stranke temu po elektronski pošti posredovala "prošnjo k preveritvi zakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi", v kateri je svojo zaposlitev za določen čas ocenila kot nezakonito, saj jo je tožena stranka s 1. 9. 2015 fizično premestila v oddelek za finance, kjer pa ne opravlja več nalog, navedenih v pogodbi o zaposlitvi (ki je bila sklenjena za določen čas, za čas nadomeščanja začasno odsotnega delavca), temveč opravlja naloge finančne izterjave. Toženo stranko je pozvala, da pogodbo o zaposlitvi preuči in ukrepa skladno z zakonom. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeni dopis vsebinsko ustreza pisni zahtevi za odpravo kršitev v smislu prvega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in je obstajal do septembra 2015, ko je tožnica dejansko opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Ker pa tožnica od septembra 2015 ni opravljala del, ki jih je opravljal D.D., ampak je opravljala večinoma dela v zvezi z izterjavo, v drugem sektorju in na drugem delovnem mestu, kot ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je razlog, zaradi katerega je bila sklenjena tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas s septembrom 2015, dejansko odpadel. Tožničina pogodba o zaposlitvi za določen čas je zato na podlagi 56. člena ZDR-1 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
roki - vloga vezana na rok - priporočena pošiljka - oddaja poštne pošiljke - oddaja priporočene pošiljke pošti - pomota pri vročanju - izročitev pošiljke sodišču - pravočasnost vloge - pravočasnost vloge, vezane na rok - priporočeno po pošti oddana vloga - način oddaje vlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da listine, priložene k pritožbi, navedbe pritožnice potrjujejo. Iz le-teh izhaja, da je upnica oddala vlogo s prijavo terjatve dne 11. 7. 2017 kot priporočeno pošiljko. Pošta Slovenije pa je s to pošiljko, kot je to potrdila tudi sama, ravnala napačno in jo vročila kot navadno pošiljko.
Če pa se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Glede na navedeno zakonsko določbo je torej odločilno, na kakšen način je bila vloga "oddana" na pošto in ne na kakšen način je bila le ta izročena sodišču.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004104
OZ člen 168, 174, 174/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - invalidnina - odbitna franšiza - renta
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine.
Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode - ker je bodoča škoda - odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. S te perspektive dejstva, da bi škoda res nastala in v kakšni višini bi nastala, ni mogoče dokazati z gotovostjo, o tem je mogoče le sklepati z večjo ali manjšo verjetnostjo.
Poroštvena izjava mora biti pisna. Nasprotno pa OZ ne zahteva obličnosti za izjavo upnika, s katero le-ta sprejme poroštveno izjavo. Ta izjava je torej lahko neoblična.
Sodna praksa VS RS glede določnosti same poroštvene izjave je ustaljena. V več odločbah je VS RS že odločilo, da mora biti za poroka obseg obveznosti določljiv. Obveznost je določljiva, če razkriva tisto, kar je pomembno za presojo porokovega pravnega položaja, in to je tisto, kar opredeljuje težo in pomen posledic njegove zaveze. Zadošča, da je porok lahko ugotovil višino poroštvene obveznosti, zapadlost, obresti in podobno. Presoja, ali je bila porokova obveza v poroštveni izjavi dovolj opredeljena, je odvisna tudi od tega, ali gre za gospodarski subjekt ali za posameznika.
odstop terjatev - zastaranje - pogodba o prevzemu dolga - spor majhne vrednosti
Zaključek sodbe o neutemeljenosti ugovora zastaranja temelji na ugotovitvi, da je toženec s podpisom pogodbe o prevzemu dolga priznal obstoj celotnega dolga, ki je predmet pravde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00001353
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - pritožba se šteje za umaknjeno - oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - neplačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 7. 2017 dolžnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pravilno pa ji je pojasnilo, da je ni možno oprostiti plačila sodne takse za nazaj, torej plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja z dne 15. 5. 2017. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Dolžnica je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila šele s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, upoštevaje določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pritožbo dolžnice zoper sklep o zavrženju predloga za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno in postopek s pravnim sredstvom ustavilo.
ZPP člen 120, 120/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napake pri vročanju
Napake pri vročanju se ne morejo uveljavljati kot upravičeni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila prav to, da ji tožba tožeče stranke ni bila pravilno vročena. Trdila je sicer tudi, da "se ne more znebiti občutka, da je nekdo tretji namenoma vzel obvestilo o prispelem pismu, vendar tožena stranka ne želi ugibati kdo" ter da zato "upravičeno domneva, da si je nekdo tretji nezakonito prilastil obvestilo o prispelem pismu in s tem storil kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil po četrtem odstavku 139. člena Kazenskega zakonika". Ker pa so v danem primeru te trditve tesno povezane s trditvami tožene stranke o dejstvih, ki naj bi kazala, da ji tožba ni bila pravilno vročena, je mogoče zaključiti le, da tudi s temi utemeljuje nepravilnost vročitve.
Delodajalec je glede na 166. člen ZDR dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 6. 5. 2010 do 7. 10. 2013, zato do konca referenčnega obdobja, ki ga je določal takrat veljavni ZDR (do 30. 6. v naslednjem letu) objektivno ni mogel izkoristiti dopusta za leta 2010, 2011 in 2012. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust utemeljen.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas od 1. 2. 2017 dalje (ko je tožnici že prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi redne odpovedi) in za priznanje drugih pravic iz delovnega razmerja za vtoževano obdobje, je zmotna, saj ima tožnica možnost in pravni interes za uveljavljanje takšnega zahtevka tudi na drugi pravni podlagi (18. člen ZDR-1, 4. člen ZDR-1) in ne le v posledici nezakonitosti redne odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato bo moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločati po vsebini in ugotoviti, če je ta utemeljen.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - načelo sorazmernosti pravni interes za začasno odredbo
Ne le dejstvo, da je toženka s tožnikom sklenila pogodbo, na podlagi katere je upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, temveč tudi dejstvo sklenitve dogovora o delni delitvi skupnega premoženja, iz katerega izhaja, da je bil levji delež na njunem skupnem premoženju prenesen na toženko, medtem ko je tožnik ostal lastnik le manj vrednega premoženja, ter neprerekana trditev, da je tožnik brez pravnega temelja na toženkin tekoči račun nakazal 88.000,00 EUR, s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost, da bo toženka tudi v prihodnje usmerjena k sklepanju pravnih poslov, katerih namen oziroma cilj bi bil ponovno izigrati upnike, zato je podan izkaz subjektivne predpostavke za izdajo začasne odredbe.
povrnitev stroškov za izobraževanje - skupni namen pogodbenih strank - pogodbena kazen
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je toženec z urami letenja odplačeval stroške izobraževanja, in da se je dogovor o vračilu stroškov izobraževanja iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi nanašal na neodplačane stroške (torej stroške, ki niso bili odplačani s storitvijo, ki jo je opravljal toženec - z urami letenja).
Ker je iz 10. člena pogodbe o zaposlitvi jasno razvidno, da je predmet te določbe vračilo (sorazmernega dela) stroškov izobraževanja in ker izvedeni dokazi ne dajejo podlage za drugačno obveznost toženca, tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da sta se v tej določbi pogodbeni stranki dogovorili o pogodbeni kazni.