ZPP člen 2, 105a, 105a/3, 343, 343/4, 365, 365-1. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - načelo dispozitivnosti - obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - nedovoljena pritožba - pravni interes za vložitev pritožbe - domneva o umiku pritožbe - izjava o premoženjskem stanju - odločanje sodišča v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče prve stopnje ni smelo presojati ali se toženo stranko lahko oprosti plačila sodnih taks, saj mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), zahtevek o oprostitvi plačila sodnih taks pa v postopku ni bil (pravočasno) postavljen. Po 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko taksna obveznost nastane, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - pravna podlaga za plačilo - pasivna legitimacija - pomanjkanje pasivne legitimacije
V danem primeru je bistveno, da je imelo tožnikovo plačilo podlago v opravljeni storitvi, zato o neupravičeni obogatitvi toženca ni moč govoriti.
Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi v izvršbi, v obravnavani zadevi iz kupnine na javni dražbi prodane dolžnikove nepremičnine. Izvršilno sodišče, ki v sklepu o izvršbi predlagano izvršbo dovoli, je na pravnomočni sklep vezano in ga mora po uradni dolžnosti izvršiti tako, da se v fazi izvršbe opravi vsa potrebna izvršilna dejanja, vključno s poplačilom v sklepu o izvršbi navedene terjatve upnika. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva njegove terjatve v izvršilnem postopku. Določilo drugega in tretjega odstavka 207. člena ZIZ o dolžnosti priglasitve terjatve in posledicah opustitve se tako ne nanaša na upnika, predlagatelja konkretne izvršbe (stranko postopka), ampak druge upnike, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz kupnine. Sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrača dolžnost, da samo obračuna upnikovo terjatev na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ).Obračun v sklepu o izvršbi opredeljene obveznosti je predhodno dejanje, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru izvršilnih dejanj.
ponovno odprtje obravnave - smiselna uporaba določb nepravdnega postopka
Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku ne narekuje takšne razlage (uporabe) določila 292. člena ZPP, ki bi pomenila odpiranje obravnave v pravnomočno zaključenem postopku, saj za kaj takega ni nobenega razloga ali podlage.
Ker ni bilo dogovorjeno, da je akontacija namenjena plačilu regresa za letni dopust, tožnica pa tudi ni podala ustreznega pisnega soglasja, da se lahko ta znesek pobota, je tožena stranka iz naslova regresa za letni dopust dolžna tožnici izplačati vtoževano razliko, saj je akontacijo nezakonito upoštevala pri obračunu in izplačilu regresa za letni dopust.
poslovna goljufija - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Kaznivo dejanje poslovne goljufije se lahko stori na dva alternativno določena izvršitvena načina, in sicer bodisi s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Tako določena izvršitvena načina se med sabo v bistvu pojmovno dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine (npr. da bo dolg poravnal), hkrati pa prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene (npr. zamolči svojo plačilno sposobnost). V obeh primerih je posledica zmotna predstava oškodovanca, da bo storilec obveznost izpolnil.
postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - stroški pravdnega postopka - odločanje po prostem preudarku - odločanje o stroških po prostem preudarku - potreben dokaz - nepotreben dokaz - dokaz z izvedencem
V obravnavani zadevi je bila v zvezi z odločitvijo o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo enemu ali drugemu od staršev ter glede določitve stikov potrebna izvedba dokaza z izvedenko klinično psihologinjo glede osebnostnih lastnosti in zmožnosti obeh strank za vzgojo in varstvo otrok ter prepoznavanje njihovih razvojnih in vzgojnih potreb, zmožnosti vživljanja v čustva otrok, zmožnostjo nudenja čustvene podpore in zagotavljanja stabilnega okolja ter v smeri ugotavljanja morebitne patologije pri enem ali drugem staršu. Dejanske trditve enega in drugega starša otrok so bile takšne, da je bilo sodišče dolžno izvesti navedeni dokaz in da se je njegova izvedba izkazala za potrebno. Pritrditi je zato treba tožencu, da je izvedba tega dokaza pripomogla k ureditvi spornega razmerja in da je bila v interesu obeh strank ter da je zato prav, da vsaka stranka krije polovico stroškov njegove izvedbe.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo in absolutnih bistvenih kršitev postopka pri tem ni storilo. To so edini razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča prve stopnje lahko izpodbija, kar je bilo pritožnici tudi izrecno pojasnjeno. Teh ne uveljavlja.
ZIZ člen 38, 38/7. ZPP člen 155, 155/1, 156, 156/1.
izvršilni stroški - stroški upnika - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega - oprava naroka v izvršilnem postopku - stroški pristopa na narok - stroški povzročeni po naključju - stroški odgovora na predlog za odlog
Res sicer upniku v odgovoru na ugovor tretjega ni treba navesti drugega, kot da mu nasprotuje, vendar pa to ni podlaga za zaključek, da stroški odgovora niso bili potrebni, kot neutemeljeno uveljavlja pritožnica.
Glede na ureditev odločanja o ugovoru tretjega v 65. členu ZIZ, ko za zavrnitev ugovora zadošča upnikovo nasprotovanje ugovoru, narok ni niti predviden niti potreben. Sámo dejstvo, da ga je sodišče v konkretni zadevi opravilo, ne daje podlage za nastanek obveznosti tretje povrniti stroške upniku, ki se je vabilu sodišča na narok odzval.
Prav tako je sodišče prve stopnje napačno štelo kot potrebne (oziroma neutemeljeno povzročene) stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe.
Nasprotni stranki se predlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa še ne pomeni, da je upnik, ki na predlog za odlog odgovori, avtomatično upravičen do povrnitve stroškov odgovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00013864
ZZZDR člen 12, 51/2. ZTLR člen 24. Zakon o dedovanju člen 132, 142. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
skupno premoženje zakoncev - denarni vložek - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vstop dedičev v pravdo
Skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev je le tisto premoženje, ki ga ta pridobita z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti (drugi odstavek 51. člena ZZZDR v zvezi z 12. členom ZZZDR), torej tisto premoženje, ki ga pridobita z delom takrat, ko njuna skupnost izpolnjuje pogoje, kot jih 12. člen ZZZDR določa za nastanek oziroma obstoj zunajzakonske skupnosti.Če je za pridobitev denarnih sredstev (subvencij EU in občinskih sredstev) za obnovo vinograda bil, ob izpolnitvi sicer tudi preostalih pogojev, nujen predhodni denarni vložek lastnih finančnih sredstev in dela na projektu, vse to pa je bilo zagotovljeno z delom tožnice in prvo toženca v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Pridobljena takšna finančna sredstva in z njimi ustvarjeno premoženje predstavlja njuno skupno premoženje. Če je zgradba - stanovanjska hiša bila namreč zgrajena v času veljavnosti Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerji, je po določbah tega zakona (24. člen) graditelj objekta na tujem zemljišču (četudi ni bil dobroverni graditelj) ob lastninski pravici na objektu, kot novo ustvarjenem predmetu lastninske pravice, (na podlagi zakona) pridobil tudi lastninsko pravico na zemljišču, na katerem objekt stoji in na zemljišču, ki je potreben za redno rabo tega objekta. Okoliščina, če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, ni pomembna, saj tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka šele od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - pritožba zoper sklep o obnovi postopka - navzočnost na seji pritožbenega senata
Sodba civilnega sodišča ni takšen nov dokaz, zaradi katerega bi postala vprašljiva ugotovitev pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ali kazensko odgovornost storilca.
V opisu obravnavanega kaznivega dejanja pa manjka opis dejstev in okoliščin, ki jih je navajala obdolženka ob prijavi kaznivega dejanja, saj v opisu ni povzeto, kaj konkretno je obdolženka oškodovanki sploh očitala, ali povedano drugače, manjka konkretizacija zakonskega znaka "naznanitev kaznivega dejanja", saj manjka konkretiziran opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhajajo zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
ZZZDR člen 12, 105a, 129a, 129a/2, 131, 131a, 131a/1, 132.. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8.. ZPP člen 356.
zakonita preživnina - izvršilni postopek - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog - nastanek zunajzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku
Dolžnik utemeljeno opozarja na povezanost elementov roditeljske pravice skrbi in vzgoje ter preživljanja.
Če ločeno življenje staršev preneha zaradi (ponovnega) nastanka zunajzakonske skupnosti, v kateri je zagotovljena skupna skrb in preživljanje mladoletnega otroka, preneha pravica otroka do preživnine v denarju s samim nastopom tega dejstva (ex lege). Ta razlog je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Ne gre za odpravo oziroma ukinitev preživnine s kasnejšo sodno odločbo (preoblikovanje v izvršilnem naslovu opredeljenega razmerja). Izvršilno sodišče le ugotavlja nastop v zakonu opredeljenih okoliščin, ki pomenijo prenehanje v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti preživnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005262
OZ člen 131, 153, 171, 179, 179/1, 179/2.. ZDR člen 43, 184, 184/1.. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna ali objektivna odgovornost - soprispevek delavca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Glede temelja odškodninske odgovornosti za prvo poškodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila cev, ki jo je moral luknjati tožnik, pretežka, da bi jo lahko sam obračal, zato bi mu moral pri tem opravilu nekdo pomagati. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da mora pravilno ravnanje in postopanje pri obdelavi in vrtanju težkih kovinskih profilov prvenstveno potekati s pomočjo tehničnih pripomočkov. Če to zaradi tehnologije ali izvedbe procesa ni možno, pa se obračanje kovinskih profilov izvaja ročno, vsaj v paru. Stolice morajo biti stabilne, pri čemer je izvedenec zaključil, da postopek in organizacija dela pri delodajalcu ni bila pravilna in ni bila v skladu z varnostnimi določili. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da delodajalec ni ravnal v skladu s predpisi o varstvu in zdravju pri delu ter da dela ni organiziral tako, da do poškodbe tožnika ne bi prišlo. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni soprispeval k nastanku škode.
Kateri razlogi prvostopne sodbe glede kaznivega dejanja goljufije so nerazumljivi in s seboj v nasprotju, pritožba ne pove, zato ni mogoče pritrditi njenemu zatrjevanju o obstoju bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja priči po pošti ni bila uspešna iz razloga, ker se priča ni odzvala obvestilu pošte, da dvigne sodno pošiljko. Oprlo jo je torej na ugotovitev, da je stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, povzročila priča s svojim neaktivnim ravnanjem.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški vročanja - priča
Ena od temeljnih pravil zakonske odreditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Navedeno pravilo velja za vse procesne udeležence, razen za državnega tožilca. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, pa je dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno rešilo in stroške vročanja v znesku 52,56 EUR utemeljeno naložilo priči kot krivdno povzročene.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je priči z napadenim sklepom naložilo v plačilo stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči po pooblaščenem sodnem vročevalcu in kot podlago za tako odločitev navedlo prvi odstavek 94. člena ZKP. Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka namreč je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi.