ZZZDR člen 99. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 106, 106/1.
zavrženje tožbe - pomanjkljiva tožba - dopolnitev ali poprava tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe - poziv k popravi tožbe - tožba za izpodbijanje očetovstva
Tožnik bi moral vložiti tožbo, da drugi toženec ni oče mladoletnega otroka in tožbo uperiti ne le proti bivšemu možu otrokove matere in njej ampak tudi proti otroku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004544
KZ-1 člen 59, 59/1, 74, 74/1, 205, 205/1, 205/1-1.
nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena - preklic pogojne obsodbe - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa zanesljivo zaključilo, da je storil obravnavano nadaljevano kaznivo dejanje.
delitveni postopek - delitev skupnega premoženja - predlog za delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - krajevna pristojnost - sodna poravnava - vrnitev dela plačane sodne takse
Predlagatelj je upravičen do vrnitve sorazmernega dela takse za nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja le v primeru, če svoj predlog umakne pred razpisom naroka v nepravdni zadevi ali če je v nepravdni zadevi sklenjena sodna poravnava pred izdajo odločbe.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na to, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo spolnega nadlegovanja in tudi ne kakšnega drugega protipravnega ravnanja tožene stranke (v smislu kršitve tožničinega dostojanstva na delovnem mestu), kot enega izmed elementov odškodninskega delikta, je posledično pravilno tožničin odškodninski zahtevek po temelju zavrnilo.
Toženec ni dokazal, da s pogodbeniki niso hoteli tistega, kar so izrazili. Že njegove trditve, da je šlo za navidezno pogodbo, češ da namen in volja pogodbenih strank ni bil v pridobitvi solastninskega deleža na hidravlični stiskalnici, temveč je zgolj to, da ne izgubijo kontrolnega deleža v družbi, so protislovne. Ravno s pridobitvijo solastnine so lahko družbeniki vložili premoženje in s tem ohranili svoj delež.
Naknadna nemožnost alternativne spolnitve ne vpliva na razmerje med dolžnikom in upnikom, zmanjša se samo možnost dolžnikove izbire.
ZNP člen 9, 9/2, 10, 10/2, 118, 118/3. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev nepremičnine v solastnini - napotitev na pravdo - napotilo - prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz izreka sklepa sodišča mora biti poleg odločitve o prekinitvi postopka in odločitve koga se napoti na pravdo in zoper koga, razvidno še v kakšnem roku je slednji tožbo dolžan vložiti, na katero (konkretno) premoženje oziroma predmet delitve se spor nanaša in ali gre za napotitev na pravdo zaradi spora o tem, katero premoženje je predmet delitve, ali (oziroma tudi) zaradi spora o deležih na njem.
ZPP člen 87, 87/3, 90, 90/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 239.
pooblaščenci - zastopanje na naroku za glavno obravnavo - napačno vabilo na narok - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - stečajni postopek - narok za začetek stečajnega postopka - pooblastilo za zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče mora v stečajnem postopku dolžnika ob vročitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad njim opozoriti, da je njegov pooblaščenec lahko le oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP.
Sodišče je pooblaščenca dolžnika šele na naroku opozorilo, da njegovih dejanj ne bo upoštevalo, ker ni predložil pisnega pooblastila in ker nima opravljenega pravniškega državnega izpita. S tem je dolžniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002024
ZPP člen 5, 186, 200, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9, 419, 419/1.
prenos terjatve - odtujitev terjatve med pravdo - sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - veljavnost odstopne izjave - cesija - objektivna sprememba tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - stranska intervencija v pravdi - pravica do izjave - višina dolga - dokazovanje z izvedencem - dovolitev spremembe tožbe
Srž pritožbenih navedb se nanaša na vprašanje odtujitve vtoževane terjatve med pravdo ter s tem povezane spremembe tožbe oziroma prilagoditve tožbenega zahtevka.
Veljavnost odstopa terjatve ni odvisna od obveščenosti dolžnika o odstopu. Prenosa terjatve ni potrebno dokazovati z javno ali po zakonu overjeno listino.
Sodišče o dovolitvi spremembe tožbe ni odločilo, čeprav bi glede na toženčevo nasprotovanje objektivni spremembi tožbe to moralo storiti. Prvo sodišče tudi ni odločilo o predlogu prevzemnika, da vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, čeprav bi o tem predlogu moralo odločati, saj je toženec nasprotoval tudi stranski intervenciji prevzemnika.
SPZ člen 99, 217, 217/2. ZPP člen 8, 321, 321/2, 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje služnosti - varstvo lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - začetek teka priposestvovalne dobe - vznemirjanje lastninske pravice
Vznemirjanje ni protipravno, če zanj obstoji podlaga, v konkretnem primeru zatrjevana priposestvovana služnost.
Izpovedbe prič je treba vedno dokazno oceniti, torej ne le navesti, kaj so povedale, pač pa tudi, ali sodišče njihove izpovedbe sprejema kot resnične in zakaj.
Treba je pritrditi pritožbenemu očitku, da sodišče prve stopnje ne navede, kdaj naj bi se priposestvovanje začelo in kdaj naj bi 20 letna doba izvrševanja služnosti potekla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002343
OZ člen 197, 352, 352/2. ZUreP-1 člen 80, 80/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 26, 26/1.
odškodninska odgovornost občine - krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - trenutek nastanka škode
Ker je tožnik vložil tožbo po poteku petih let od nastanka škode, je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka zaradi poteka petletnega objektivnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 352. člena OZ materialnopravno pravilno.
pritožba ni dovoljena - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu obsojenca za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, pritožba zasebnega tožilca ni dopustna.
Zahtevek za povrnitev materialnih stroškov prevozov k zdravniku in na rehabilitacijo v znesku 250,00 EUR je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, ker je ugotovilo, da je nesklepčen, saj utemeljenost tega dela zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Drži, da je tožnica v tožbi zgolj opisala poškodbe in potek zdravljenja, glede stroškov prevozov pa je navedla samo, da jih zahteva v okviru ostalih odškodninskih postavk. Čeprav gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe in prvostopenjsko sodišče v sklepu o popravi tožbe nanjo ni opozorilo skladno z določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP, gre za kršitev relativne narave, na katero bi se morala tožnica v pritožbi sklicevati (drugi odstavek 350. člena ZPP).
V konkretnem primeru zahtevi po določnosti opisa stvarne služnosti ni bilo zadoščeno. Pojem "komunalna infrastruktura" je preveč širok in bi lahko zajemal najrazličnejše objekte komunalne infrastrukture, zato ni enoznačen, saj ni jasno, kaj konkretno zajema.
Dedno nevreden je torej tisti, ki je oporoko ponaredil, po stališču sodne prakse pa tudi tisti, ki uveljavi oporoko, za katero ve, da je ponarejena oziroma ne odraža resnične zapustnikove volje.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002013
ZPP člen 253, 286b, 324. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 311, 312. ZBPP člen 46, 46/1.
skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - bivša zakonca - vlaganje sredstev zakoncev - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - skupno premoženje - pobotni ugovor - ugovor ugasle pravice - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - zaslišanje izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje - pravočasno grajanje procesnih kršitev - brezplačna pravna pomoč - priglasitev stroškov
Toženkin ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Toženka je v času vložitve tožbenega zahtevka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, s tem se je spremenilo premoženjsko razmerje med pravdnima strankama na način, da se skupno premoženje, ki je bilo vloženo v obnovitvena dela, šteje kot vlaganje skupnega premoženja v toženkino posebno premoženje, in je obogatena v višini, ki predstavlja povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank.
Ker tvori skupno premoženje tisto povečanje vrednosti posebnega premoženja, ki je nastalo s skupnimi vlaganji pravdnih strank, to pomeni, da se je vrednost toženkinega posebnega premoženja zaradi obravnavanega vložka povečala.
Ker izvedenka ni opravila naloge v skladu z navodili, bi tožnik ob ustrezni skrbnosti moral predvideti, da je sodišče toženkinemu predlogu za postavitev drugega izvedenca ugodilo zaradi neprepričljivosti njenega mnenja. Čeprav bi moral v skladu z 286.b členom ZPP neizvedbo dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca uveljavljati do konca glavne obravnave, tožnik na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni v skladu z ZPP grajal procesnih kršitev. Ker je izvedenec v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja na tožnikove pripombe prepričljivo odgovoril, tožnik pa po prejemu navedene pisne dopolnitve ni imel nobenih pripomb več, njegovo zaslišanje v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.
Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi.
izpolnitev pogodbe - razveza pogodb - causa - pogodba o štipendiranju - raziskovalno delo - kršitev pogodbenih obveznosti - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na pogodbeno materialno pravo in splošna obligacijska pravila. Na Zakon o štipendiranju se je sklicevalo zgolj zato, da je lahko razčistilo vprašanje namenske porabe sredstev. Pritožnik je namen sklepanja pogodbe (kavzo) prikazal očitno pomanjkljivo in nerazumljivo: skliceval se je sicer na razpis, vendar kot namen pogodbe izpostavil samo financiranje bivanja v tujini in potnih stroškov; na spodbujanje raziskovalnega dela v tujini in prenos pridobljenih znanj v slovenski prostor se ni skliceval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001081
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
načelo konktradiktornosti - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - privolitev v prikrajšanje - prostovoljna izselitev solastnika - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar
Ker selitev tožnika in otrok v hišo tožnikove matere ni bila prostovoljna, temveč posledica toženkinih agresivnih groženj s sekiro, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da v konkretnem primeru ne gre za tožnikovo privolitev v neuporabo skupne nepremičnine.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena
Predlagateljica je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca že dalj časa izpostavljena psihičnemu pritisku, kar ji povzroča občutek ogroženosti. V takšnih okoliščinah je imelo ravnanje nasprotnega udeleženca toliko večjo težo oz. negativni učinek na predlagateljičino doživljanje ravnanja nasprotnega udeleženca kot grožnjo (tudi zato, ker je bil pri tem navzoč tudi otrok udeležencev) in katero nikakor ni moglo predstavljati dovoljenega navezovanja stikov s predlagateljico zaradi izvrševanja roditeljske pravice.