CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002024
ZPP člen 5, 186, 200, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9, 419, 419/1.
prenos terjatve - odtujitev terjatve med pravdo - sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - veljavnost odstopne izjave - cesija - objektivna sprememba tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - stranska intervencija v pravdi - pravica do izjave - višina dolga - dokazovanje z izvedencem - dovolitev spremembe tožbe
Srž pritožbenih navedb se nanaša na vprašanje odtujitve vtoževane terjatve med pravdo ter s tem povezane spremembe tožbe oziroma prilagoditve tožbenega zahtevka.
Veljavnost odstopa terjatve ni odvisna od obveščenosti dolžnika o odstopu. Prenosa terjatve ni potrebno dokazovati z javno ali po zakonu overjeno listino.
Sodišče o dovolitvi spremembe tožbe ni odločilo, čeprav bi glede na toženčevo nasprotovanje objektivni spremembi tožbe to moralo storiti. Prvo sodišče tudi ni odločilo o predlogu prevzemnika, da vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, čeprav bi o tem predlogu moralo odločati, saj je toženec nasprotoval tudi stranski intervenciji prevzemnika.
ZNP člen 9, 9/2, 10, 10/2, 118, 118/3. ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev nepremičnine v solastnini - napotitev na pravdo - napotilo - prekinitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz izreka sklepa sodišča mora biti poleg odločitve o prekinitvi postopka in odločitve koga se napoti na pravdo in zoper koga, razvidno še v kakšnem roku je slednji tožbo dolžan vložiti, na katero (konkretno) premoženje oziroma predmet delitve se spor nanaša in ali gre za napotitev na pravdo zaradi spora o tem, katero premoženje je predmet delitve, ali (oziroma tudi) zaradi spora o deležih na njem.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - rok za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja - prekluzivni rok - zadržanje teka roka
Dvoletni rok po uveljavitvi zakona iz 123. člena SZ, v katerem je bilo mogoče vložiti zahtevo za odkup stanovanja s predvidenimi popusti oz. ugodnostmi po 117. členu SZ, je prekluzivni in ker prekluzivni roki tečejo ne glede na nemožnost uveljavljanja zahtevka, morebiten obstoj nepremagljivih ovir ne povzroči njihovega zadržanja (360. člen v povezavi s 345. členom OZ). Zamuda roka tako pomeni izgubo pravice do odkupa obravnavanega stanovanja s predvidenimi popusti.
Tudi v tem postopku je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da deklica v odnosu do očeta ne doživlja stiske in s strani očeta ni ogrožena. Dekličine reakcije so posledica neurejenega starševskega odnosa.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe mladoletnega otroka - stroški življenjskih potreb otroka
Določanje preživnine ni računska operacija, pač pa ocena. Ocena, da je potreb iz naslova obleke, obutve, šole, šolskih pripomočkov, zdravstvenih pripomočkov, športa, športne opreme, telefona, frizerja in razvedrila povprečno na mesec za okoli 311 EUR, je glede na ugotovljene zmožnosti zavezancev realna in ne prenizka. Obseg potreb, ki se upoštevajo, namreč raste z naraščanjem sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje. Očitki, da so npr. stroški za šolske potrebščine 22 in ne le 18 EUR, za odbojko 70 in ne zgolj 46 EUR ter za mobitel 26 in ne le 12EUR, so v luči predstavljenega izhodišča zato nerelevantni, so v bistvu drobnjakarski in redundantni.
motenje posesti - motenje posesti premičnine - predpostavke sodnega varstva - motorno vozilo - podaljšanje prometnega dovoljenja - uporaba motornega vozila v prometu
Obravnavana vozila, ki so registrirana na toženko, dejansko pa predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, je do izteka njihovega prometnega dovoljenja za vožnje uporabljal tožnik. Toženka ga je vsako leto pooblastila, da je lahko sam podaljšal registracijo navedenih vozil, po začetku postopka razveze pa mu je pooblastilo preklicala in pristojni UE izrecno prepovedala podaljšanje njihove registracije. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s tem neposredno posegla v njegovo dejansko oblast nad vozili, zaradi česar jih ni mogel več uporabljati v javnem prometu, saj je motilno vsako dejanje, ki spreminja dotedanji način izvrševanja posesti.
SPZ člen 19, 19/3, 44, 44/1, 77. ZCes-1 člen 3, 3/2, 8. ZEN člen 20, 20/1. - člen 3.
postopek za ureditev meje - javna cesta - priposestvovanje na javnem dobru
Mejo med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem mogoče urediti le ob uporabi kriterija močnejše pravice. Slednjo je z ozirom na to, da je možnost priposestvovanja javnega dobra zakonsko izvzeta, mogoče ugotavljati le glede na potek katastrske meje med sosednjima nepremičninama.
Tudi v situaciji, ko je dokazni postopek zanesljivo pokazal, da geodetski podatki o poteku sporne meje v naravi niso natančni in zanesljivi, je presojanje močnejše pravice na temelju določb o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem namreč izključeno. Določbi v 44. členu SPZ in drugem odstavku 3. člena ZCes-1, ki pridobitve lastninske pravice na javni cesti kot javnem dobru s piposestvovanjem ne dovoljujeta, sta namreč zakonski normi kogentne narave, uporabe katerih tudi v primerih kot je obravnavani ni mogoče obiti. V kolikor pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru že na temelju priposestvovanja ni mogoča, pa še toliko bolj velja, da sporne meje ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, še manj pa po pravični oceni.
Zgolj postavitev gradbenega objekta, ki ga kot objekt nizke gradnje predstavlja tudi cesta, preko meje nepremičnine na potek meje med sosednje ležečima nepremičninama namreč ne vpliva. Skladno z določbo 69. člena Ustave RS je sicer mogoč odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist (in sicer le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakona), vendar pa mora država ali lokalna skupnost skladno z zakonom ustrezno ukrepati že pred posegom v lastninsko pravico posameznika.
pravica do preživnine - preživljanje polnoletnega otroka - preživninske potrebe - preživninske zmožnosti - materialne in pridobitne zmožnosti - razporeditev preživninskega bremena
Prvostopenjsko sodišče v okviru ugotavljanja pridobitne sposobnosti toženca pravilno ni upoštevalo le njegovega mesečnega dohodka, za kar se zavzema toženec, ampak vse njegove dejanske prejemke (torej tudi prejemke na računih, ki jih toženec ima ter tudi njegovo ostalo premoženje). Toženec je prodal hišo za 75.000 EUR, v nepremičnino partnerke pa je vložil 16.000,00 EUR. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da premoženjsko stanje toženca ni slabo, nasprotno, dobro je. Tako dobro je, da bo brez težave za lastno preživljanje ob že določeni preživninski obveznosti 300,00 EUR za sina A. zmogel plačevati tudi preživnino, določeno v tem pravdnem postopku.
ZZZDR člen 65. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 8.
razveza zakonske zveze - uporaba slovenskega prava - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba predpisov - Bruseljska uredba IIa
Podana je (tudi) pristojnost slovenskega sodišča, saj sta imela zakonca po neprerekanih navedbah tožnika zadnje skupno prebivališče v Republiki Sloveniji in je toženkino tu še vedno, čeprav dela v Avstriji, kjer ima začasno prebivališče.
podjemna pogodba - naročilo storitev - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazna ocena - spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da montaže plačljivega števca tožnik ni naročil, kar je bistveno. Tožeča stranka kot pooblaščeni vzdrževalec števcev je bila toženca (potrošnika) dolžna seznaniti s plačljivostjo vgradnje digitalnega števca. Da bi tožnik vgradnjo števca naročil - zavedajoč se, da bo storitev menjave števca, ki je sicer brezplačna, plačljiva - sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010239
ZKP člen 389.
pravočasnost dopolnitve pritožbe - neutemeljena pritožba - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče je pritožbo obsojenca, vloženo 29. 6. 2017, ker je ni utemeljil, temveč je v njej le pavšalno navedel, da se pritožuje zaradi napačno ugotovljenega materialnega stanja, zavrnilo (točka I izreka sklepa). Obsojenec namreč v pravočasni pritožbi te navedbe ni z ničemer obrazložil, zato je pritožbeno sodišče ni moglo presojati.
alikvotni del zapuščine - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - dedovanje na podlagi oporoke - navedba premoženja v oporoki - razlaga oporoke - deklaratorna narava sklepa o dedovanju
Skupnost dedičev, ki nastane s smrtjo zapustnika, praviloma preneha z delitvijo zapuščine med sodediče. Na osnovi te delitve vsak dedič dobi v izključno last določene stvari in pravice iz zapuščine, ki ustrezajo velikosti njegovega dednega deleža. S sklepom o dedovanju sodišče samo ugotovi, v kakšnem razmerju dediči dedujejo (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD), dediči pa si morajo dediščino še razdeliti. To lahko storijo že v zapuščinskem postopku s sklenitvijo dednega dogovora, ki ga sodišče povzame v sklep o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD), lahko pa to storijo tudi kasneje, po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sklenitev takšnega sporazuma o delitvi dediščine pa odpade, kadar zapustnik že z oporoko določi, katere stvari gredo posameznim oporočnim dedičem, saj takšno oporočno določilo šteje kot razdelitev zapuščine in je zapuščinsko sodišče (v kolikor se dediči ne sporazumejo drugače) nanj vezano.
Posamezni od zapustnikov kot solastnik spornih nepremičnin z oporoko z njimi kot s celoto ni mogel samostojno pravno veljavno razpolagati tako, da bi jih med dedinji razdelil v naravi.
Izhodišče za iskanje pravega oporočiteljevega namena in razlago oporoke je sama vsebina oporoke. Sodišču se ni potrebno držati posameznih izrazov, temveč je njegova naloga najti smisel, ki izhaja iz izjave poslednje volje kot celote. Pri tem si sodišče sicer lahko pomaga z dejstvi in okoliščinami, ki niso razvidna iz same oporoke, z njeno razlago pa ne sme vnesti vsebine, ki v oporočni volji ni bila izražena. Napotilo iz drugega odstavka 84. člena ZD - razlaga v korist zakonitega dediča ali v korist tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost - je v razmerju do oporočiteljevega pravega namena iz prvega odstavka tega člena tako subsidiarne narave in pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o pravem oporočiteljevem namenu.
Sklep o dedovanju je sodna odločba deklaratorne narave, zato je z dajatvenim izrekom, ki bi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predstavljal izvršilni naslov, tudi sicer nezdružljiva. Ker upniki, četudi v tem postopku priglasijo svoje terjatve, v kolikor niso predlagali ločitve zapuščine skladno s 143. členom ZD, niso stranke zapuščinskega postopka, pa za ugotavljanje v tem postopku s strani upnikov priglašenih terjatev v izreku sklepa o dedovanju ter za napotitev upnikov na pravdo, da te terjatve uveljavijo, zapuščinsko sodišče nima osnove in za takšno postopanje tudi ni nobene potrebe.
krajevna pristojnost - nasprotna tožba - združitev postopka - ugovor krajevne pristojnosti - izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek
Postopek z nasprotno tožbo se skladno z določbo 183. člena ZPP lahko vodi le pred tistim sodiščem, ki vodi postopek s tožbo, s tem pa je možnost izbire krajevno pristojnega sodišča ob vložitvi nasprotne tožbe za njenega vložnika izčrpana. Sodišče nasprotne tožbe ni dolžno obravnavati skupaj s tožbo, ali bo to storilo, pa sodišče lahko presodi samo. Pri nasprotni tožbi pride do atrakcije krajevne pristojnosti in zato ni potrebno, da je sodišče, ki odloča o zahtevku med pravdnima strankama po tožbi, krajevno pristojno tudi za obravnavanje samostojne (nasprotne) tožbe med pravdnima strankama v obrnjenih procesnih vlogah. Glede na jasno dikcijo prvega odstavka 22. člena ZPP ugovor krajevne nepristojnosti lahko uspešno uveljavi le tožena stranka v postopku, v kolikor tega poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Tudi kadar se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, kar velja v primerih, ko je podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, pa to tako skladno z jasnimi stališči sodne prakse kot pravne teorije lahko stori le v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Ta faza postopka se po stališču pravnih teoretikov konča s tem, ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu.
Ker gre za krivdno povzročene stroške, jih je dolžna plačati priča, njeni pritožbi pa ni mogoče ugoditi, ko se zavzema za to, da se jo plačila oprosti. Oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka v primeru krivdne povzročitve stroškov ni predvidena (šesti odstavek 95. člena ZKP), zato sodišče tudi nima podlage za presojo navedb priče, da stroškov ne more plačati.
osebni stečaj - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - nadaljevanje prekinjenega postopka - zaključek postopka osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Po zaključku stečajnega postopka je pravdni postopek dolžan prevzeti toženec, saj so omejitve njegove poslovne sposobnosti, ki so nastopile z začetkom postopka osebnega stečaja, s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka prenehale.
kontradiktornost postopka - pravica stranke do obravnavanja - pravica do obravnavanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja
Ker iz razlogov sodbe pritožnik očitno ni razbral, da je tožeča stranka vložila vlogo, ki mu ni bila vročena, kršitev pravice do obravnavanja uveljavlja s sklicevanjem na izostanek glavne obravnave, na kateri bi predmet tožbe moral biti obravnavan. Ker mu ni bilo omogočeno, da se izjavi o trditvah tožeče stranke (niti na naroku niti pisno), je podana absolutna bistvena kršitev postopka.
pridržanje na varovanem oddelku - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - socialno varstveni zavod - prostorska zasedenost
Prezasedenost socialno varstvenih ustanov je splošno znano dejstvo, zato pritožbeno sodišče ne dvomi v točnost pritožbene trditve, da so prostorske, s tem pa tudi kadrovske zmožnosti za sprejemanje novih oskrbovancev zapolnjene, tako pri pritožniku kot pri ostalih verificiranih socialno varstvenih zavodih. Glede na sodno prakso ni možno, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride. Zavzeto je stališče, da ima teža primera in nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010198
KZ-1 člen 87, 87/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/6.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - vrsta odločbe
Navedbe pritožbe, da denarne kazni ni mogel plačati, ker nima premoženja, zaposlitve in finančnih zmožnosti, ne morejo biti uspešne, saj je sodišče dolžno, ne glede na zatrjevane okoliščine, skladno z zakonom zagotoviti izvršitev kazni, in sicer v primeru neplačila denarne kazni tako, da jo spremeni v kazen zapora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je podan, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja med strankama niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pojem "vse okoliščine" se nanaša zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, za pojem "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med strankama. Na podlagi ugotovitev, da sta stranki po razrešitvi tožnika s funkcije direktorja zaradi hujših kršitev že dalj časa poskušali rešiti tožnikovo delovnopravno situacijo pri toženi stranki, da tožnik ni podpisal ponujene nove pogodbe o zaposlitvi in da se tožnik pri toženi stranki ne vidi več, ni mogoč sklep, da je podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ugotovitev o pravno relevantnih okoliščinah za presojo obstoja tega pogoja za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa izpodbijana sodba nima.
Sodišče prve stopnje je glede obstoja odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zavzelo stališče, da tožnik 5 dni zaporedoma neupravičeno ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pritožbeno sodišče na podlagi pritožbe tožnika v zvezi s tem poudarja, da je za presojo upravičenosti tožnikovega neprihoda na delo od 14. do 18. 7. 2017 treba upoštevati vse okoliščine v konkretni (specifični) situaciji. V tej zadevi je bistveno, da je bil tožnik od njegove razrešitve s funkcije direktorja 11. 4. 2014 dalje odsoten z dela, ker tožena stranka ni imela zanj na voljo ustreznega prostega delovnega mesta in so med strankama potekala pogajanja glede njegovega delovnopravnega statusa, konkurenčne klavzule in glede odkupa njegovega poslovnega deleža. Delovnega mesta vodje servisa, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 6. 8. 1993, v letu 2014 ni bilo več, individualna pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktorja tožene stranke z dne 10. 5. 2010 pa je 11. 5. 2014 prenehala, tako da se tožnik ne bi mogel vrniti na delo niti na ti dve delovni mesti (tega tožena stranka niti ne zatrjuje). Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba, da tožnik v času svoje odsotnosti ni vedel, na katero delovno mesto in pod kakšnimi pogoji (plača ipd.) naj pride delat k toženi stranki.