Ker v primeru domneve insolventnosti dolžnika sodišče ne izvaja dokazov v zvezi z nastopom insolventnosti, do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Upoštevajoč pritožbene navedbe in k pritožbi priložene dokaze, se v tej fazi postopka zdi, da dolžnik ni insolventen. Vprašanja, ki jih je družbenik izpostavil šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem niti v pravnem pogledu do sedaj niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Ker jih torej pritožnik doslej ni mogel uveljavljati, so vse pritožbene navedbe dovoljene pritožbene novote. Če bi jih presojalo pritožbeno sodišče, bi strankam odvzelo pravico do poštenega dvostopenjskega sojenja in pravico do pritožbo, ki je ustavna kategorija. Zato se bo moralo z vprašanjem, ali je dolžnik dejansko insolventen, ukvarjati sodišče prve stopnje.
ZPP člen 276, 276/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 4, 37.
odkup delnic - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci - pravica do izjave v nepravdnem postopku
Po določilu 4. člena ZNP mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev. To določilo ima podlago v načelu obojestranskega zaslišanja, ki je eno najpomembnejših načel postopka. Udejanji pa se na tak način, da sodišče vsaki od strank vroči vse vloge in pisanja nasprotne stranke ter ji postavi rok, v katerem lahko odgovori na te vloge in pisanja.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi nasprotno udeleženko opozorilo, da lahko v določenem roku na predlog odgovori, oziroma ne da bi opravilo narok, na katerem bi se nasprotna udeleženka lahko izjavila o navedbah predlagateljice, je zagrešilo prav absolutno bistveno kršitev določil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
pogodbena odškodninska obveznost - kršitev pogodbe - protipravno dejanje - pogodba o opravljanju storitev varovanja - notranje tveganje pogodbene stranke - dolžna profesionalna skrbnost - ekskulpacijski razlog - delo izvedenca
Ni pomembno ali je tožena stranka zagotovila običajne varnostne ukrepe (ravnala z ustrezno skrbnostjo), ampak ali je bil vlom dejstvo, ki ga ni mogla preprečiti, odpraviti in se mu izogniti. Glede na to, da je tožnik trdil, da bi tožena stranka morala vedeti, da so slike I. G. še posebej zaželene in da je bilo v preteklem času vlomljeno tudi v rojstno hišo I. G., bi tožena stranka morala trditi in dokazati, da vloma ni mogla predvideti, namesto tega pa je konkretizirano zatrjevala razbremenilne razloge, kot da bi šlo za subjektivno odgovornost, glede pogojev iz 240. člena OZ pa le prepisovala zakonsko besedilo.
popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - udeleženec - stranka
Sodišče je s popravnim sklepom besedo "udeleženec" (nepravdni postopek) nadomestilo z besedo "stranka" (pravdni postopek), vsebinsko pa odločitve v VI. točki izreka, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama, ni spreminjalo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00000286
ZP-1 člen 202d, 202d/4.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Če namen preprečitve veriženja odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja velja za tiste storilce, ki so "uspešno prestali" preizkusno dobo in so torej vsaj v času preizkusne dobe izkazovali, da so vrdni zaupanja, potem mor ato toliko bolj veljati za tiste storilce, ki že v času preizkusne dobe zlorabijo zaupanje, ki jim je izkazano z ugoditvijo predlogu za odložitev. Zato je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, ko je storilec predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti (drugega) vozniškega dovoljenja, ki ga je pridobil kasneje tj. po izvršitvi prenehanja veljavnosti (prvega) vozniškega dovoljenja, ki je bila odložena s prejšnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
spori majhne vrednosti - pripravljalna vloga - prepozno podajanje navedb - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - (ne)vpis v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve pa je nedvomno povezan tudi z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo.
Pritožbenih navedb, da so kratkoročne poslovne terjatve, ki jih tožena stranka beleži na dan 31. 3. 2017 v znesku 57.593,21 EUR, neizterljive, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj tožena stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti tega ne trdi (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca
Neutemeljen je pritožnikov predlog za postavitev novega izvedenca, ki naj bi podal mnenje o pridržančevem duševnem zdravju. Izvedenec psihiatrične stroke dr. B. B., ki je bil v postopku postavljen, je podal izvedensko mnenje, na katerega ni bilo pripomb. Izvedenec je v izvedeniškem mnenju ugotovil vse relevantne okoliščine in ga strokovno utemeljil. Sodišče ga je v celoti sprejelo. Nezadovoljstvo pritožnika s podanim izvedeniškim mnenjem ne narekuje sodišču postavitve novega izvedenca. Le kadar so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 254. člena ZPP). Navedeno v obravnavanem primeru ni podano.
URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 9, 9/3, 29, 29a. ZS člen 83, 83/1, 83/1-2, 83/3.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - rok za vložitev ugovora - prekluzivni rok - sodne počitnice - tek roka med sodnimi počitnicami - nujna zadeva - narok v postopku za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odločanje v postopkih zavarovanja na podlagi določila 2. točke prvega odstavka 83. člena ZS spada med nujne zadeve, za katere procesni roki tudi med sodnimi počitnicami tečejo. Res je, da je določilo tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti člen), a se pritožnik na nepoznavanje določil ZS ne more uspešno sklicevati.