neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka
Pritožnik niti z besedo ne izpodbija odločilne prvostopenjske ugotovitve, da taksa za pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka ni bila plačana. Ker je določilo tretjega odstavka 105a. člena ZPP jasno in nedvoumno, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
stvarna in krajevna pristojnost okrožnega sodišča - izvršilni naslov - dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov - sodišče splošne pristojnosti
V predmetni zadevi tožnica že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom (dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine). Stečajni upravitelj je terjatev sicer prerekal, vendar to ne pomeni, da bo v predmetnem postopku mogoče posegati v učinke že razsojene stvari. Tožena stranka ima namreč le tiste ugovore, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati tudi v izvršilnem postopku.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - skrb za dom in družino
Skrb za družino, in sicer za triletno hčerko, ki je doživela prometno nesrečo in je v domači oskrbi, kar v pritožbi izpostavlja zagovornik, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni takšna okoliščina, ki bi opravičevala nadomestitev izvrševanja kazni zapora z delom v splošno korist, saj je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je hčerka že v celoti okrevala in je tudi vpisana v vrtec, kjer imajo prosto mesto, vendar ne v želeni enoti. Pritožbeno sodišče pri tem še dodaja, da je bil obsojenec že v času storitve kaznivih dejanj dolžan skrbeti za njegova druga dva otroka, ki sta bila takrat mladoletna, kar ga tudi ni odvrnilo od storitve kaznivih dejanj. Torej se je že takrat zavedal možnosti zapora kot posledice njegovega ravnanja in s tem povezanih sprememb v družini. Tako dejstvo, da obsojenec skrbi za triletno hčerko in ostale otroke ter da je njegova žena edina, ki trenutno preživlja družino, niso razlogi, ki bi sami po sebi utemeljevali nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi v nasprotnem primeru obstoj takšnih okoliščin pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost skrbeti za družinske člane, ne glede na druge okoliščine, zaporne kazni ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.
popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - udeleženec - stranka
Sodišče je s popravnim sklepom besedo "udeleženec" (nepravdni postopek) nadomestilo z besedo "stranka" (pravdni postopek), vsebinsko pa odločitve v VI. točki izreka, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama, ni spreminjalo.
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca
Neutemeljen je pritožnikov predlog za postavitev novega izvedenca, ki naj bi podal mnenje o pridržančevem duševnem zdravju. Izvedenec psihiatrične stroke dr. B. B., ki je bil v postopku postavljen, je podal izvedensko mnenje, na katerega ni bilo pripomb. Izvedenec je v izvedeniškem mnenju ugotovil vse relevantne okoliščine in ga strokovno utemeljil. Sodišče ga je v celoti sprejelo. Nezadovoljstvo pritožnika s podanim izvedeniškim mnenjem ne narekuje sodišču postavitve novega izvedenca. Le kadar so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 254. člena ZPP). Navedeno v obravnavanem primeru ni podano.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00000286
ZP-1 člen 202d, 202d/4.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Če namen preprečitve veriženja odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja velja za tiste storilce, ki so "uspešno prestali" preizkusno dobo in so torej vsaj v času preizkusne dobe izkazovali, da so vrdni zaupanja, potem mor ato toliko bolj veljati za tiste storilce, ki že v času preizkusne dobe zlorabijo zaupanje, ki jim je izkazano z ugoditvijo predlogu za odložitev. Zato je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, ko je storilec predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti (drugega) vozniškega dovoljenja, ki ga je pridobil kasneje tj. po izvršitvi prenehanja veljavnosti (prvega) vozniškega dovoljenja, ki je bila odložena s prejšnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 9, 9/3, 29, 29a. ZS člen 83, 83/1, 83/1-2, 83/3.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - rok za vložitev ugovora - prekluzivni rok - sodne počitnice - tek roka med sodnimi počitnicami - nujna zadeva - narok v postopku za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odločanje v postopkih zavarovanja na podlagi določila 2. točke prvega odstavka 83. člena ZS spada med nujne zadeve, za katere procesni roki tudi med sodnimi počitnicami tečejo. Res je, da je določilo tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti člen), a se pritožnik na nepoznavanje določil ZS ne more uspešno sklicevati.
Pritožbenih navedb, da so kratkoročne poslovne terjatve, ki jih tožena stranka beleži na dan 31. 3. 2017 v znesku 57.593,21 EUR, neizterljive, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj tožena stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti tega ne trdi (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
spori majhne vrednosti - pripravljalna vloga - prepozno podajanje navedb - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - (ne)vpis v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve pa je nedvomno povezan tudi z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo.