pravica do pokojnine - ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - rok za vložitev zahteve
Tožena stranka je bila torej dolžna v roku 60 dni po objavi odločbe ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. V sporni zadevi pa ne gre za tak primer, temveč gre za primer, ko revizija podatkov ni bila opravljena. Po odločbi Ustavnega sodišča RS pa v tem primeru lahko zavarovanci sami zahtevajo revizijo podatkov ter novo odmero pokojnine in sicer prav tako v roku 60 dni po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu RS. Tožničina zahteva je bila vložena po izteku 60 dnevnega roka, kar pomeni, da jo je tožena stranka utemeljeno kot prepozno vloženo zavrgla.
Ker je od vročitve dokončne odločbe tožnici v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine z dne 6. 10. 2003, ki je bila tožnici vročena 13. 10. 2003 preteklo več kot 10 let, tožnica spremembo dokončne odločbe ne more uspešno uveljavljati niti po določbi 183. člena ZPIZ-2.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3.. ZDSS-1 člen 21.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ne doseganje pričakovanih rezultatov dela - zavarovalni zastopnik - predhodno vprašanje - provizijski sistem
Provizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi.
Ob ugotovitvi, da tožnica v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegla pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno na njeni strani, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je obstajal utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti namreč v celoti zadoščajo že ugotovitve v zvezi z nedoseganjem delovnih rezultatov v opazovalnem obdobju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004161
KZ-1 člen 61, 86, 86/7. ZKP člen 129.a, 129.a/2, 372, 372-5, 445.a, 445.a/1.
kaznovalni nalog - preklic pogojne obsodbe - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pravica do obrambe - premoženjsko pravni zahtevek
Postopek izdaje kaznovalnega naloga je zelo poenostavljen. Zanj ne veljajo temeljna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja resnice, neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti ter javnosti sojenja. Upravičeni tožilec v postopku za izdajo kaznovalnega naloga je samo državni tožilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja v pristojnosti okrajnega sodišča, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Državni tožilec predlaga izdajo kaznovalnega naloga ob vložitvi obtožnega predloga s posebno vlogo, ki jo priloži obtožnemu predlogu. Državni tožilec mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolžencu izreče v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoženjske koristi, ki naj se mu odvzame. Predlaga lahko tudi izrek dveh ali več takšnih sankcij, ki se med seboj ne izključujejo. Predlagana kazenska sankcija tudi ne sme bistveno odstopati od kaznovalne politike sodišč za določena kazniva dejanja, saj bo moral državni tožilec upoštevati, da bo predlagani prestrogi kazenski sankciji obdolženec verjetno ugovarjal, z očitno prestrogo ali preblago sankcijo pa se tudi sodišče zaradi pravičnosti in enakega obravnavanja vseh obdolžencev ne bi smelo strinjati.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8. ZDR-1 člen 115, 115/1, 115/3.
denarno nadomestilo za brezposelnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnici, ki je kot noseča uživala posebno varstvo po ZDR-1 pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z določbami ZDR-1. Vendar pa tožnica sodnega varstva zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljala, zaradi česar je podan dejanski stan, določen v 8. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD in s tem izključitveni razlog za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. ZUTD namreč kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti ne določa zgolj nekrivdnega ravnanja delavca pri prenehanju delovnega razmerja, ampak v primerih zavarovanih kategorij delavcev, zahteva tudi njihovo posebno aktivnost, torej, da uveljavljajo varstvo pravic, če jim je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kršeno z zakonom zagotovljeno varstvo.
V Republiki Sloveniji zakonodaja opredeljuje plačo v bruto znesku. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila (352. člen ZDavP-2). To pa pomeni, da so zneski akontacije dohodnine in prispevkov, ki jih delodajalec plača ob obračunu bruto zneskov iz naslova plač in drugih prejemkov iz zaposlitve (delovnega razmerja), ter s tem tudi neto zneski (izračunani od pripadajočih bruto zneskov po odvodu davkov in prispevkov), znani šele ob izplačilu, ne pa že ob izdaji sodbe. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), sodba pravilno vsebuje po višini določene bruto zneske.
Sodišče prve stopnje je nepravilno prisodilo tožniku zakonske zamudne obresti od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2013 (obračunanega od bruto zneska 783,66 EUR) že od 2. 7. 2012 dalje. Po določbi drugega odstavka 131. člena ZDR-1 tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od navedenega zneska šele od 2. 7. 2013 dalje do plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00006773
SZ člen 124.. OZ člen 58.. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
tožba za izpraznitev nepremičnine - pobotni ugovor - odločitev o pobotnem ugovoru - pravnomočnost odločitve o obstoju v pobot uveljavljane terjatve - tričlenski izrek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O ugovoru pobota prvostopenjsko sodišče v izreku odločbe ni odločilo, temveč se je do utemeljenosti ugovora opredelilo le v obrazložitvi sodbe. Ker je potrebno v zadevi odločiti tako o terjatvi po tožbi kot o tisti, ki je bila ugovarjana v pobot, v okviru ene odločitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ih tudi odločitev o zahtevku po tožbi razveljavilo ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodščču v novo odločanje.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 71, 71/1.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred iztekom dveh mesecev, bo udeleženka iz oddelka pod posebnim nadzorom odpuščena pred iztekom tega roka, saj trajanje ukrepa ni fiksno določeno, temveč omejeno le s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZN člen 4, 44, 50.
vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje z neposredno izvršljivostjo - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - zastavitelj - ugovor zoper sklep o izvršbi
Soglasje z neposredno izvršljivostjo se lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Soglasja, ki je izrecno dano le za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah, ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Dejstva, da sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni plačal, dolžnik ne izpodbija. Prav tako pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Ker je plačilo sodne takse za predmetno vlogo (torej ugovor) glede na prvi odstavek 29.b člena ZIZ procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
poškodba delavca pri delu - izguba prstov - invalidska upokojitev - odškodninska terjatev - škoda zaradi izgube zaslužka - denarna renta - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - pričetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme glede ugovora zastaranja - pavšalen ugovor zastaranja
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke škodnega dogodka iz katerega izvira, je (kontinuirana) bodoča škoda. V primerih, ko je po rednem teku stvari predvidljivo, da bo škoda kontinuirano (sukcesivno) nastajala v prihodnosti, se takšna škoda obravnava kot enotna, subjektivni zastaralni rok za njeno povrnitev pa začne teči, ko tožnik izve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja (ne glede na to, ali se zahteva povrnitev v obliki enkratnega zneska ali rente). Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Tožena stranka ob postavitvi ugovora zastaranja, kljub temu, da je bilo dokazno breme na njej, ni z ničemer pojasnila, kako naj bi tožnik določil višino tožbenega zahtevka že ob zaključku bolniškega staleža oziroma ob prejemu odločbe z dne 29. 11. 2011, s katerimi podatki je ali bi, ob primerni skrbnosti, lahko razpolagal, da bi že takrat določil obseg oziroma višino škode (tega tudi sodišče prve stopnje ne pojasni).
ZST-1 člen 6b, 6b/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 105a/3.
začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Ne zakonodajalec ne ustavno sodišče nista vezala začetka teka roka plačila sodne takse na pravnomočnost sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga o oprostitvi plačila sodnih taks (pod pogojem, da stranka zoper ta sklep ne vloži pritožbe), temveč že na naslednji dan po vročitvi sklepa.
Toženec je podal določene pripombe na izvedeniško mnenje ter hkrati predlagal dopolnitev izvedeniškega mnenja, vendar nato pri njih ni vztrajal. V naknadni vlogi je soglašal s stališčem sodišča, da je predmetna zadeva zrela za razsojo, čeprav izvedeniško mnenje ni bilo dopolnjeno in zadnji narok za glavno obravnavo ni bil razpisan. Z očitki, da izvedensko mnenje ni bilo ustrezno dopolnjeno, zato ne more uspeti, poleg tega pa ravnanja sodišča, da dokaza ne izvede še v tej fazi, tudi ni pravočasno grajal.
Pri določitvi premij za leta pred 1.1.2016 logično ni bila upoštevana obveznost zavarovalnice, kakršna je bila vzpostavljena z ZPIZ-2B. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu. V prid temu zaključku govorijo tudi naslednja dejstva: iz obrazložitve predloga ZPIZ-2B ni razvidno, da bi šlo za spremembo, potrebno zaradi zavarovanja kakšne ogrožene pravne dobrine; sprememba ni vezana na noben evropski predpis (zaradi česar bi bila lahko predvidljiva); tožeča stranka pa tudi v razmerju s toženo stranko ni šibkejša stranka, ki bi jo bilo potreba posebej varovati. To pomeni, da bi bila uporaba ZPIZ-2B v tej zadevi v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - zakonski pogoji - podaljšanje
Kadar oseba potrebno psihiatrično zdravljenje odklanja, o njem odloči sodišče v posebnih postopkih (30. člen ZDZdr). Med njimi je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Od vseh predvidenih postopkov v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr).
potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku
(Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila stroškov za odgovor na ugovor je potrebno oceniti z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje.
Odgovor na ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe je potreben in smiseln le, če dolžnik v ugovoru zatrjuje pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom oziroma predmetom, upnik pa jih izpodbija z nasprotnimi in tako lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev.
Neobrazloženega ugovora se ne vroča upniku v odgovor, zgolj dejstvo, da je bil upnica v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvana, pa ji še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov, kot to zmotno meni upnica.
dokaz o plačilu sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Glede na zelo strogo sankcijo v primeru neplačila sodne takse po tretjem odstavku 105.a člena ZPP, bi morala tožena stranka bolj skrbno ravnati z dokazilom o plačilu sodne takse, če jo je res plačala.
pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nepopolna tožba - pomoč prava neuki stranki
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da je pravnemu laiku, ki je slabega premoženjskega stanja in mu je zaradi prestajanja zaporne kazni omejena prostost, mlajši zaporniki pa ga maltretirajo, kar po trditvah pritožnika vodstvo zapora dopušča, treba omogočiti učinkovito sodno varstvo tako, da ga sodišče pouči, da osebnih podatkov toženih strank za potrebe pravdnega postopka ne pridobiva, imajo pa takšno pooblastilo na podlagi zakona odvetniki.