povrnitev pravdnih stroškov - upoštevanje vseh okoliščin primera - navedba vrednosti spornega predmeta - nedenarna terjatev upnika
Pravdni stranki druga do druge nimata denarnih zahtevkov, saj z njimi ne zahtevata plačila. To, da je tožbeni zahtevek ovrednoten v denarni vrednosti z navedbo vrednosti spornega predmeta, pa ne pomeni, da je tožbeni zahtevek denarni zahtevek.
ZPIZ-2 člen 66, 68, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 149.
invalidnina za telesno okvaro - poškodba pri delu - poklicna bolezen
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v prehodni določbi 3. odst. 403. člena ZPIZ-2. Navedena pravna norma povsem jasno in nedvoumno določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesne okvare (TO), lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 149. člena ZPIZ-1 pridobijo le še za TO, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšnega vzroka tožnica ni nikoli zatrjevala in ga v okoliščinah konkretnega primera ne bi bilo mogoče niti dokazati.
Tožnik je dogovor o prepovedi konkurenčne dejavnosti spoštoval in ni opravljal nikakršne konkurenčne dejavnosti, tako da mu je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom pogodbe o zaposlitvi in drugim odstavkom 39. člena ZDR dolžna izplačati denarno nadomestilo v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev.
ZDSS-1 člen 53/2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 29, 29/1, 35.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delovna uspešnost
Stališče sodišča prve stopnje, da sodišče ne more poseči oziroma določiti višino nagrad za posamezne delavce udeleženca, je napačno. Če stranki nista uspeli sprejeti dogovora o višini poslovne uspešnosti, je bistvo, da je do izplačila poslovne uspešnosti upravičen vsak delavec, in sicer načelno v enakem znesku, pri čemer pa bo moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri delavci v različnih višinah poslovno uspešnost že prejeli. Seveda tem delavcem poslovna uspešnost pripada le v primeru, če so prejeli nižjo poslovno uspešnost kot jo bo sodišče ugotovilo, da je bila izplačana v povprečju pri nasprotni udeleženki. Kot je sicer navajal predlagatelj, konkretne poslovne uspešnosti ne more izračunati, in navaja le povprečne zneske. V kolikor je tožena stranka izplačala poslovno uspešnost le nekaterim delavcem brez v naprej sprejetega dogovora, to ne more iti v škodo ostalim delavcem.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanje, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri starostne pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do starostne pokojnine s pravnomočno odločbo.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - popolna odškodnina - totalna škoda - stroški popravila - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - nadomestno vozilo
Strošek DDV-ja povečuje strošek popravila vozila, dne 12. 12. 2013 udeleženega v prometni nesreči. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno presodilo, da tožeča stranka do maksimalne vrednosti škode v višini 6.700,00 EUR oziroma do priznane škode, ocenjene po sistemu totalke, ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo še za 854,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje do plačila. DDV-ja, ki skupaj s stroškom popravila in rezervnih delov presega tožnici pravno priznano škodo v višini 6.700,00 EUR, ji namreč ni mogoče prisoditi.
Tožeča stranka je pojasnila, da je vozilo ves čas uporabljal le direktor, ki je ob nakupu tudi izbral dodatke, ki jih je dodatno plačal in zaradi katerih je bil avto prilagojen njegovemu okusu in njegovim potrebam. Trdila je tudi, da si je vozilo (med popravilom) izposojal pri prijateljih. S takšno trditveno podlago pa tožeča stranka kot pravna oseba nikakor ni mogla utemeljiti okoliščin, nastalih po povzročitvi škode, ki bi zahtevale prisojo (popolne) odškodnine v razmerju do nje (ni namreč navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na uporabno vrednost vozila zanjo). Te trditve kažejo kvečjemu na to, da je nemožnost uporabe vozila vplivala le na položaj direktorja kot fizične osebe.
Sicer pa upoštevaje Direktivo Sveta 92/96 EGS in tudi določbe tedaj veljavnega ZZavar-a, tožniku kot zavarovancu ni bila kršena pravica do odpovedi zavarovalne pogodbe tudi v primeru, če takega pouka ni vsebovala ponudba za sklenitev življenjskega zavarovanja
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločitve o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.
Naknadna razveljavitev odločitve o primarnem zahtevku je privedla do situacije, ko je odločitev o podrednem zahtevku postala pravnomočna pred odločitvijo o primarnem zahtevku. Vendar kršitev s tožnikove strani določenega vrstnega reda obravnave zahtevkov ne predstavlja nobenega od taksativno naštetih obnovitvenih razlogov.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 9/2, 34. ZKP člen 502d.
sodni register - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vročanje
Vpis zaznambe sklepa o začasnem zavarovanju pri poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti predstavlja konkretno izvršilno dejanje. Zato sodni register listin, na podlagi katerih je bila zaznamba opravljena, ne pošilja niti subjektu vpisa niti imetniku poslovnega deleža.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - zakonski pogoji - podaljšanje
Kadar oseba potrebno psihiatrično zdravljenje odklanja, o njem odloči sodišče v posebnih postopkih (30. člen ZDZdr). Med njimi je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Od vseh predvidenih postopkov v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr).
poškodba delavca pri delu - izguba prstov - invalidska upokojitev - odškodninska terjatev - škoda zaradi izgube zaslužka - denarna renta - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - pričetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme glede ugovora zastaranja - pavšalen ugovor zastaranja
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke škodnega dogodka iz katerega izvira, je (kontinuirana) bodoča škoda. V primerih, ko je po rednem teku stvari predvidljivo, da bo škoda kontinuirano (sukcesivno) nastajala v prihodnosti, se takšna škoda obravnava kot enotna, subjektivni zastaralni rok za njeno povrnitev pa začne teči, ko tožnik izve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja (ne glede na to, ali se zahteva povrnitev v obliki enkratnega zneska ali rente). Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Tožena stranka ob postavitvi ugovora zastaranja, kljub temu, da je bilo dokazno breme na njej, ni z ničemer pojasnila, kako naj bi tožnik določil višino tožbenega zahtevka že ob zaključku bolniškega staleža oziroma ob prejemu odločbe z dne 29. 11. 2011, s katerimi podatki je ali bi, ob primerni skrbnosti, lahko razpolagal, da bi že takrat določil obseg oziroma višino škode (tega tudi sodišče prve stopnje ne pojasni).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002113
ZPP člen 196, 286. SPZ člen 65. OZ člen 131, 131/1, 132.
solastnina na nepremičnini - sosporništvo - solastnika kot navadna sospornika - odškodninska terjatev - povračilo škode - odprava škode - aktivna stvarna legitimacija - prekluzije za navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Res je nepremičnina, na kateri je nastala škoda, v solastnini, a to ne izključuje možnosti, da zgolj posamezen solastnik zahteva povračilo škode (ustrezno višini njegovega solastnega deleža) ali povračila škode, ki je nastala (le) njemu. Tudi odločitev o zahtevku solastnikov, ki povračilo škode zahtevajo z isto tožbo, je lahko različna. Tožnika sta zato v tej pravdi navadna sospornika (196. člen ZPP) in vsak zase samostojna stranka, dejanja oziroma opustitve enega pa ne koristijo in ne škodujejo drugemu. Drugi tožnik zato s pritožbo ne more izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvega tožnika.
Nepremičnina (še) ni razdeljena, ampak je razdeljena le lastninska pravica. Vendar pa pritožnik spregleda s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je stroške za odpravo (celotne) škode v konkretnem primeru kril le prvi tožnik. Podlage, da bi mu sodišče, čeprav je (tudi njegova) škoda odpravljena, prisodilo še denarno odškodnino, zato ni.
Po tretjem odstavku 458. člena OZ se neznatna napaka ne upošteva. Pri presoji, katera napaka ima značilnost (pravno naravo) neznatne napake, je treba upoštevati vrsto stvari in zlasti (kupčeve) interese v zvezi z namenom uporabe stvari. Značilnost neznatne napake imajo tista odstopanja, ki so v mejah za določeno vrsto stvari običajnih odstopanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00003276
ZPP člen 365, 365-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - premoženjska razmerja med starši in otroki - sprememba preživnine
Prav značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje zakonsko ureditev, ki je v Republiki Bosni in Hercegovini podobna kot v Republiki Sloveniji in omogoča poseg sodišča v pravnomočne zadeve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.
spor majhne vrednosti - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje
Skladno s 131. členom OZ je ena od nujnih (splošnih) predpostavk civilnega delikta oziroma pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti (obveznosti) obstoj nedopustnega (protipravnega) ravnanja tistega, ki naj bi škodo povzročil. Da bi torej lahko tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v tem postopku uspel, bi moral podati tudi pravočasne in vsebinsko zadostne trditve o tem, da so stroški, ki so mu v preživninski pravdi nastali (in z obstojem katerih v tej pravdi opredeljuje svojo škodo), posledica njenega nedopustnega ravnanja. Temu trditvenemu bremenu pa ni zadostil.