CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002849
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 44, 44/1, 44/2.
razpravno načelo - načelo konktradiktornosti - kršitev pravice do izjave - skupni deli in naprave - nujna vzdrževalna dela - sredstva rezervnega sklada
S tem, da so bila zatrjevana pravno odločilna dejstva, je v obravnavani zadevi zadoščeno razpravnemu načelu, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka. Tožeča stranka se je imela možnost opredeliti in se je tudi opredelila do vseh pravno odločilnih dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka. V teku postopka je imela možnost odzvati se na izpoved priče, ki je izpovedala o subjektivnem dojemanju podatkov o poteku kanalizacije. Ne gre za okoliščino, ki bi morala biti zajeta v trditvah, ampak za podrobnost, ki se je izkazala ob ugotavljanju zatrjevanih pravno odločilnih dejstev.
Lastninska pravica zemljišča, na katerem je kanalizacija locirana, ni edina pravica, ki mogoča zaključek o tem, da je kanalizacija skupna naprava in torej v skupni lasti etažnih lastnikov več večstanovanjskih hiš. Obstajajo tudi druge stvarne in celo obligacijske pravice, ki omogočajo skupno lastništvo naprav, ki so locirane izven objekta, kateremu služijo.
plačana odsotnost z dela - nadomestilo plače - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe - objava
Kolektivna pogodba posebnih določil o objavi razlage v Uradnem listu sicer nima, vendar je po splošnih pravnih pravilih logično, da bi za "objavo razlage", ki zavezuje udeležence, veljalo enako kot to velja za samo objavo KP, sprememb oziroma aneksov, torej je za veljavnost kolektivne pogodbe potrebna objava v Uradnem listu. Enako pa mora veljati tudi za objavo razlage KP, navedeno pa pomeni, da razlaga KP, ki je bila objavljena le v glasilu določenega sindikata ne more veljati za pravilno objavo, ki zavezuje vse stranke, torej tudi takšna razlaga ne more veljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002488
ZPP člen 212, 333, 333/1. OZ člen 131, 131/1, 637, 637/2, 639, 639/5, 649, 649/1, 660, 963, 963/1.
subrogacija - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - odgovornost za škodo - obstoj napake - naključje - gradbena pogodba - odgovornost izvajalca del - vzrok za škodo - delo z napako - dopolnjevanje navedb v pritožbi - dopolnitev po poteku roka - trditveno in dokazno breme
Dopolnjevanje pritožbe po izteku roka je nedopustno, po poteku roka vložena dopolnitev pritožbe zato nima nobenega pravnega učinka.
Če gre za odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi napake same, potem je pravni temelj za odškodninsko odgovornost peti odstavek 639. člena OZ in, če je naročnik zahteval odpravo napake, tudi drugi odstavek 637. člena OZ. Če pa je zaradi napake nastala škoda na drugih dobrinah, torej ne na dolgovanem gradbenem delu, pa odgovarja tožena stranka na temelju prvega odstavka 131. člena OZ.
Izvajalec odgovarja za nastalo škodo le, če mu je mogoče pripisati, da je pri svojem gradbenem delu storil napako. Povedano drugače, če izvajalec ni izvršil gradbenega dela z napako, potem njegovo ravnanje ni vzrok za nastalo škodno posledico in ni razloga za odgovornost izvajalca za nastalo škodo. Zaradi naključja nastalo škodo ali pa iz neugotovljivih vzrokov nastalo škodo nosi naročnik sam. Da je izvajalec storil napako, mora trditi, in v primeru nasprotovanja izvajalca tudi dokazati naročnik, ali njegov pravni naslednik. Ker se je v tem sporu takšni trditvi izvajalec (tožena stranka) uprl, je torej bilo trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3.. ZDSS-1 člen 21.. ZDR člen 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zavarovalni zastopnik - pričakovani delovni rezultati - rok za podajo odpovedi - provizijski sistem - predhodno vprašanje
Provizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi.
Ob ugotovitvi, da tožnik v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno na njegovi strani, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je obstajal utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti namreč v celoti zadoščajo že ugotovitve v zvezi z nedoseganjem delovnih rezultatov v opazovalnem obdobju.
ZPIZ-2 člen 19, 21, 123, 396, 396/1.. ZPIZ-1 člen 22, 93, 93/2, 93/3, 93/3-2, 93/6, 159, 159/3, 160, 160/1, 160/1-1..
delna invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - II. kategorija invalidnosti
Po tretjem odstavku 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina odmerjena po 2. alineji tretjega odstavka 93. člena tega zakona izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje. Ker je tožnica po prenehanju delovnega razmerja za obdobje od 1. 7. 2014 do 30. 9. 2014 prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti in bila v tem času zavarovana kot zavarovanka iz 22. člena ZPIZ-1 oziroma 19. člena ZPIZ-2, se ji delna invalidska pokojnina ob smiselni uporabi 1. alineje prvega odstavka 160. člena ZPIZ-1 prizna od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti, to je od 1. 10. 2014 dalje.
hišna preiskava - obrazložitev odločbe - odredba za hišno preiskavo
V obravnavani zadevi so preiskovalno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi preiskovalna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga SDT. V tem primeru ni utemeljena trditev, da gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe o hišni preiskavi, ampak gre za vsebinsko obrazložitev kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
neupravičena obogatitev - uporabnina za stanovanje - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - tržna najemnina
Po splošnem pravilu iz 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima v tovrstnih primerih, ko kdo brez pravne podlage uporabi tujo stvar in s tem pridobi neupravičeno korist, lastnik stvari pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Njena višina je po ustaljeni sodni praksi enaka tržni najemnini. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče toženki prisodilo nekaj drugega, kot je sama zahtevala.
Glede na to, da sodišče v tem postopku določa pripadajoče zemljišče k več stavbam v etažni lastnini, je ta potreba na dlani - ker se postopek za določitev pripadajočega zemljišča lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru (kamor spadajo tudi ustrezne delitve parcel), je to v teku postopka dolžno zagotoviti sodišče (glej 23. člen ZVEtL oziroma 12. člen ZVEtL-1), saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti. Res je sicer, da vsebinske odločitve sodišče še ni sprejelo, a to na odločitev ne more vplivati, saj ne ZVEtL ne ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo.
pogodba o naročniškem razmerju - ugovor nekakovostne storitve - odstop naročnika od pogodbe - plačilo opravljenih storitev - plačilo zapadlega zneska naročnine
Glede signala mobilnega telefona je sodišče pritrdilo tožencu, da je bil signal na lokaciji, kjer stanuje, res slab, vendar je zlasti na podlagi izstavljenih računov za sporno obdobje ugotovilo, da je tožnik kljub temu terminalsko opremo lahko uporabljal in jo tudi je, zato je dolžan do prenehanja veljavnosti naročniške pogodbe poravnati svoje obveznosti po izstavljenih računih.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/7. ZPP člen 151, 151/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - odvetniški stroški - opredeljenost zahteve za povrnitev stroškov
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika, pri čemer pa že iz same zakonske dikcije izhaja, da mora odvetnik tudi dejansko opraviti določeno delo, za katero zahteva povrnitev stroškov. Odvetniški stroški se torej priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik, iz predloga za izvršbo pa izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnik vložil neposredno po svoji zaposleni brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazal in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičen.
načelo uspeha v pravdi - stroški postopka - izjema - pripoznava zahtevka - povod za tožbo
V sporu je v celoti uspela tožeča stranka. Takšna odločitev je (glede na to, da zoper izrek o glavni stvari tožena stranka ni vložila pritožbe in je pritožbeni rok že potekel) pravnomočna. Posledica zmage v glavni stvari je, da mora praviloma tožena stranka povrniti stroške tožeče stranke. Izjema od tega pravila je predvidena v 157. členu ZPP. Če tožena stranka ne da povoda za tožbo in če pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - popolna odškodnina - totalna škoda - stroški popravila - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - nadomestno vozilo
Strošek DDV-ja povečuje strošek popravila vozila, dne 12. 12. 2013 udeleženega v prometni nesreči. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno presodilo, da tožeča stranka do maksimalne vrednosti škode v višini 6.700,00 EUR oziroma do priznane škode, ocenjene po sistemu totalke, ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo še za 854,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje do plačila. DDV-ja, ki skupaj s stroškom popravila in rezervnih delov presega tožnici pravno priznano škodo v višini 6.700,00 EUR, ji namreč ni mogoče prisoditi.
Tožeča stranka je pojasnila, da je vozilo ves čas uporabljal le direktor, ki je ob nakupu tudi izbral dodatke, ki jih je dodatno plačal in zaradi katerih je bil avto prilagojen njegovemu okusu in njegovim potrebam. Trdila je tudi, da si je vozilo (med popravilom) izposojal pri prijateljih. S takšno trditveno podlago pa tožeča stranka kot pravna oseba nikakor ni mogla utemeljiti okoliščin, nastalih po povzročitvi škode, ki bi zahtevale prisojo (popolne) odškodnine v razmerju do nje (ni namreč navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na uporabno vrednost vozila zanjo). Te trditve kažejo kvečjemu na to, da je nemožnost uporabe vozila vplivala le na položaj direktorja kot fizične osebe.
zahtevek na izselitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - opcijska pogodba - odkupna pravica - pravna narava pogodbe - rok za izselitev - najemna pogodba
V primeru realizacije odkupne pravice je odkupni zavezanec zavezan opraviti prenos lastninske pravice na upravičenca - izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) je pogoj za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo in s tem pridobitev lastninske pravice.
V primeru, ko gre za uporabo stanovanja brez pravnega naslova, SZ-1 roka za izselitev ne določa, kot to določa v primeru odpovedi najemne pogodbe.
potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku
(Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila stroškov za odgovor na ugovor je potrebno oceniti z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje.
Odgovor na ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe je potreben in smiseln le, če dolžnik v ugovoru zatrjuje pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom oziroma predmetom, upnik pa jih izpodbija z nasprotnimi in tako lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev.
Neobrazloženega ugovora se ne vroča upniku v odgovor, zgolj dejstvo, da je bil upnica v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvana, pa ji še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov, kot to zmotno meni upnica.
ZST-1 člen 6b, 6b/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 105a/3.
začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Ne zakonodajalec ne ustavno sodišče nista vezala začetka teka roka plačila sodne takse na pravnomočnost sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga o oprostitvi plačila sodnih taks (pod pogojem, da stranka zoper ta sklep ne vloži pritožbe), temveč že na naslednji dan po vročitvi sklepa.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - smiselna uporaba meril zbpp - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Podlage oziroma kriterijev za odobritev nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist, kot je zgoraj pojasnjeno, ni mogoče enačiti s kriteriji, na podlagi katerih je mogoča oprostitev plačila stroškov postopka po petem odstavku 144. člena ZP-1. ZP-1 namreč v petem odstavku 144. člena ZP-1 ne napotuje na uporabo materialnih kriterijev iz ZBPP za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, ob izpolnjevanju katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca oziroma tistih, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče pri odločanju na izpolnjene materialne kriterije iz ZBPP ni vezano.
Po tretjem odstavku 458. člena OZ se neznatna napaka ne upošteva. Pri presoji, katera napaka ima značilnost (pravno naravo) neznatne napake, je treba upoštevati vrsto stvari in zlasti (kupčeve) interese v zvezi z namenom uporabe stvari. Značilnost neznatne napake imajo tista odstopanja, ki so v mejah za določeno vrsto stvari običajnih odstopanj.