zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - popolna odškodnina - totalna škoda - stroški popravila - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - nadomestno vozilo
Strošek DDV-ja povečuje strošek popravila vozila, dne 12. 12. 2013 udeleženega v prometni nesreči. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno presodilo, da tožeča stranka do maksimalne vrednosti škode v višini 6.700,00 EUR oziroma do priznane škode, ocenjene po sistemu totalke, ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo še za 854,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje do plačila. DDV-ja, ki skupaj s stroškom popravila in rezervnih delov presega tožnici pravno priznano škodo v višini 6.700,00 EUR, ji namreč ni mogoče prisoditi.
Tožeča stranka je pojasnila, da je vozilo ves čas uporabljal le direktor, ki je ob nakupu tudi izbral dodatke, ki jih je dodatno plačal in zaradi katerih je bil avto prilagojen njegovemu okusu in njegovim potrebam. Trdila je tudi, da si je vozilo (med popravilom) izposojal pri prijateljih. S takšno trditveno podlago pa tožeča stranka kot pravna oseba nikakor ni mogla utemeljiti okoliščin, nastalih po povzročitvi škode, ki bi zahtevale prisojo (popolne) odškodnine v razmerju do nje (ni namreč navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na uporabno vrednost vozila zanjo). Te trditve kažejo kvečjemu na to, da je nemožnost uporabe vozila vplivala le na položaj direktorja kot fizične osebe.
potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku
(Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila stroškov za odgovor na ugovor je potrebno oceniti z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje.
Odgovor na ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe je potreben in smiseln le, če dolžnik v ugovoru zatrjuje pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom oziroma predmetom, upnik pa jih izpodbija z nasprotnimi in tako lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev.
Neobrazloženega ugovora se ne vroča upniku v odgovor, zgolj dejstvo, da je bil upnica v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvana, pa ji še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov, kot to zmotno meni upnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00003276
ZPP člen 365, 365-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - premoženjska razmerja med starši in otroki - sprememba preživnine
Prav značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje zakonsko ureditev, ki je v Republiki Bosni in Hercegovini podobna kot v Republiki Sloveniji in omogoča poseg sodišča v pravnomočne zadeve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.
Naknadna razveljavitev odločitve o primarnem zahtevku je privedla do situacije, ko je odločitev o podrednem zahtevku postala pravnomočna pred odločitvijo o primarnem zahtevku. Vendar kršitev s tožnikove strani določenega vrstnega reda obravnave zahtevkov ne predstavlja nobenega od taksativno naštetih obnovitvenih razlogov.
Tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, ni mogoče razlagati tako, da gre za procesno predpostavko.
dokaz o plačilu sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Glede na zelo strogo sankcijo v primeru neplačila sodne takse po tretjem odstavku 105.a člena ZPP, bi morala tožena stranka bolj skrbno ravnati z dokazilom o plačilu sodne takse, če jo je res plačala.
pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nepopolna tožba - pomoč prava neuki stranki
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da je pravnemu laiku, ki je slabega premoženjskega stanja in mu je zaradi prestajanja zaporne kazni omejena prostost, mlajši zaporniki pa ga maltretirajo, kar po trditvah pritožnika vodstvo zapora dopušča, treba omogočiti učinkovito sodno varstvo tako, da ga sodišče pouči, da osebnih podatkov toženih strank za potrebe pravdnega postopka ne pridobiva, imajo pa takšno pooblastilo na podlagi zakona odvetniki.
Toženec je podal določene pripombe na izvedeniško mnenje ter hkrati predlagal dopolnitev izvedeniškega mnenja, vendar nato pri njih ni vztrajal. V naknadni vlogi je soglašal s stališčem sodišča, da je predmetna zadeva zrela za razsojo, čeprav izvedeniško mnenje ni bilo dopolnjeno in zadnji narok za glavno obravnavo ni bil razpisan. Z očitki, da izvedensko mnenje ni bilo ustrezno dopolnjeno, zato ne more uspeti, poleg tega pa ravnanja sodišča, da dokaza ne izvede še v tej fazi, tudi ni pravočasno grajal.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev zapuščinskega postopka - darilo tretjim osebam - obračunska vrednost zapuščine
Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
izbris pravne osebe brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - poslovni naslov
Namen zakonodajalca je torej, da se izniči nezakonit poseg v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe. V tem kontekstu je treba presojati domnevno bazo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP in to jasno in nedvoumno zapisano zakonsko določilo uporabiti tako, kot se glasi.
zavrženje tožbe - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - toženci kot navadni sosporniki - izjava o pobotu
V okviru subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, lahko pravilna le v delu, ki se nanaša na drugo toženko.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 9/2, 34. ZKP člen 502d.
sodni register - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vročanje
Vpis zaznambe sklepa o začasnem zavarovanju pri poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti predstavlja konkretno izvršilno dejanje. Zato sodni register listin, na podlagi katerih je bila zaznamba opravljena, ne pošilja niti subjektu vpisa niti imetniku poslovnega deleža.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.
Dejstva, da sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni plačal, dolžnik ne izpodbija. Prav tako pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Ker je plačilo sodne takse za predmetno vlogo (torej ugovor) glede na prvi odstavek 29.b člena ZIZ procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
SPZ člen 24, 99. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija - posredni posestnik - neposredni posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - nepotreben dokaz - pravica do sodelovanja v postopku - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Pasivno legitimacijo toženke tožnica utemeljuje s stališčem sodne prakse, ki se je oblikovala v zvezi s tožbami po 99. členu SPZ, po katerem je poleg tistega, ki protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico, pasivno legitimiran tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje oziroma v čigar korist je bilo vznemirjanje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal. To stališče naj bi bilo, zaradi nejasne razmejitve med tožbo po 92. členu SPZ od tožbe po 99. členu SPZ, treba smiselno uporabiti tudi za posrednega posestnika, ko je lastniku posest stvari odvzeta.
Neposredna posest je v 24. členu SPZ opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Gre torej za neposredno fizično izvrševanje oblasti nad stvarjo. Posredno posest pa ima po drugem odstavku istega člena tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek nekoga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Iz te določbe torej izhaja, da je za obstoj razmerja posredne in neposredne posesti potreben obstoj nekega pravnega razmerja med obema posestnikoma glede stvari.
Izostanek razlogov o dejstvih, ki glede na materialnopravno presojo, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, niso odločilna, ne pomeni očitane bistvene kršitve postopka.
spor majhne vrednosti - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje
Skladno s 131. členom OZ je ena od nujnih (splošnih) predpostavk civilnega delikta oziroma pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti (obveznosti) obstoj nedopustnega (protipravnega) ravnanja tistega, ki naj bi škodo povzročil. Da bi torej lahko tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v tem postopku uspel, bi moral podati tudi pravočasne in vsebinsko zadostne trditve o tem, da so stroški, ki so mu v preživninski pravdi nastali (in z obstojem katerih v tej pravdi opredeljuje svojo škodo), posledica njenega nedopustnega ravnanja. Temu trditvenemu bremenu pa ni zadostil.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločitve o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.
Pri zapisu sklepa je prišlo do očitne računske pomote, ko pri seštevku materialnih stroškov, do povračila katerih je upravičen začasni zastopnik, sodišče pomotoma ni upoštevalo nesporne postavke poštnih izdatkov v višini 233,10 EUR.