Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so za presojo v sporni zadevi in za ugotovitev pravno pomembnega dejanskega stanja, bistveni le listinski dokazi in zato je v dokaznem postopku vpogledalo zgolj listinske dokaze, s tem pa je hkrati pojasnilo, zakaj je ostale predlagane dokaze zavrnilo in podrobnejša obrazložitev ter opredelitev do vsakega zavrnjena dokaznega predloga ni bila potrebna. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko prikrajšalo v pravici do izjasnitve po povedanem ne drži.
Pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sodišču prve stopnje očitati arbitrarnosti, kolikor je podalo svojo razlago materialno pravne podlage, ki jo je za presojo v sporni zadevi navajala tožeča stranka sama. Naloga sodišča je, da ugotovljeno dejansko stanje subsumira na ustrezno materialno pravno podlago in poda ob tem tudi razlago materialnih predpisov. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ugotavljalo, kako je v pozitivnih predpisih urejena višina DDV za medicinske naprave in pripomočke in potem presojalo utemeljenost odškodninskega zahtevka.
Pritožbeni očitek, da je sodišče arbitrarno razlagalo predpise, ko je presodilo, kaj je namen znižane davčne stopnje, se po povzetkih iz sodbe C-360 /11 pokaže kot neutemeljen, saj je prav v tej sodbi jasno obrazloženo, kdaj se sme uporabljati znižana davčna stopnja in zakaj je ta sploh uvedena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je nižja stopnja DDV za medicinsko opremo in pripomočke omejena zgolj na osebno rabo. In pravilna je nadaljnja presoja sodišča prve stopnje, da omejitev zgolj na osebno rabo splošna omejitev, ki velja za vse primere dobave medicinske opreme in pripomočkov in se prodana medicinska oprema in pripomočki lahko obračunu po nižji stopnji DDV zgolj v primeru, če je namenjena za osebno rabo.
V skladu s šestim odstavkom 139. člena ZPP se toženec na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati, če je pošiljko kljub kršitvi prejel. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002032
OZ člen 610. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3102.
najemna pogodba - obratovalni stroški - odtujitev po izročitvi v najem - sklep o pravdnih stroških - nagrada za narok - narok v ponovljenem postopku
Višje sodišče je že v sklepu I Cpg 708/2015 odgovorilo tožeči stranki o nepravilnosti njenega stališča, da je s sklenitvijo najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom prostorov dosedanji najemnik ex lege postal tožničin podnajemnik, kar je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno upoštevalo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - popolna odškodnina - totalna škoda - stroški popravila - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - nadomestno vozilo
Strošek DDV-ja povečuje strošek popravila vozila, dne 12. 12. 2013 udeleženega v prometni nesreči. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno presodilo, da tožeča stranka do maksimalne vrednosti škode v višini 6.700,00 EUR oziroma do priznane škode, ocenjene po sistemu totalke, ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo še za 854,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje do plačila. DDV-ja, ki skupaj s stroškom popravila in rezervnih delov presega tožnici pravno priznano škodo v višini 6.700,00 EUR, ji namreč ni mogoče prisoditi.
Tožeča stranka je pojasnila, da je vozilo ves čas uporabljal le direktor, ki je ob nakupu tudi izbral dodatke, ki jih je dodatno plačal in zaradi katerih je bil avto prilagojen njegovemu okusu in njegovim potrebam. Trdila je tudi, da si je vozilo (med popravilom) izposojal pri prijateljih. S takšno trditveno podlago pa tožeča stranka kot pravna oseba nikakor ni mogla utemeljiti okoliščin, nastalih po povzročitvi škode, ki bi zahtevale prisojo (popolne) odškodnine v razmerju do nje (ni namreč navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na uporabno vrednost vozila zanjo). Te trditve kažejo kvečjemu na to, da je nemožnost uporabe vozila vplivala le na položaj direktorja kot fizične osebe.
zapuščinska obravnava - sklep o dedovanju - izločitveni zahtevek dediča - sodno priznanje dejstva - enostranska izjava - preklic izjave
Priznanje izločitvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja zapustnice in dediča v zapuščinskem postopku je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila zapustnica ter njen zakonec. Priznanje (in preklic tega priznanja) je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev, ne pa dedne izjave, ki je ni moč preklicati (138. člen ZD). Zakoniti dedič, ki izve za dejstva, ki kažejo na to, da izločitveni zahtevek dediča iz naslova skupnega premoženja ni utemeljen, lahko to enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.
izvršilni naslov - pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - klavzula o izvršljivosti - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe
Izvršilni naslov, pridobljen v (pravnomočno končanem) postopku poenostavljene prisilne poravnave, lahko predstavlja zgolj pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (ta mora po zakonskem določilu vsebovati klavzulo o izvršljivosti), in pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, če bi vseboval prvine takšne kvalitete, da bi lahko bil izvršljiv. Tovrstnega izvršilnega naslova tožnik ni pridobil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003624
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanski opis kaznivega dejanja - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen
Dejanski opis kaznivega dejanja predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe oziroma kršitev civilnopravne obveznosti. Opis izvršitvenega ravnanja bi moral navajati dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženka prikrivala ali jih lažnivo prikazovala ter na ta način preslepila oškodovanko. Šele potem bi v zadostni meri kazal na zavedanje obdolženke ob vsakokratnem naročilu ali nakupu, da za storitve in predmete nikdar ne bo plačala.
Pri določitvi premij za leta pred 1.1.2016 logično ni bila upoštevana obveznost zavarovalnice, kakršna je bila vzpostavljena z ZPIZ-2B. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu. V prid temu zaključku govorijo tudi naslednja dejstva: iz obrazložitve predloga ZPIZ-2B ni razvidno, da bi šlo za spremembo, potrebno zaradi zavarovanja kakšne ogrožene pravne dobrine; sprememba ni vezana na noben evropski predpis (zaradi česar bi bila lahko predvidljiva); tožeča stranka pa tudi v razmerju s toženo stranko ni šibkejša stranka, ki bi jo bilo potreba posebej varovati. To pomeni, da bi bila uporaba ZPIZ-2B v tej zadevi v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - zakonski pogoji - podaljšanje
Kadar oseba potrebno psihiatrično zdravljenje odklanja, o njem odloči sodišče v posebnih postopkih (30. člen ZDZdr). Med njimi je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Od vseh predvidenih postopkov v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr).
zahtevek na izselitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - opcijska pogodba - odkupna pravica - pravna narava pogodbe - rok za izselitev - najemna pogodba
V primeru realizacije odkupne pravice je odkupni zavezanec zavezan opraviti prenos lastninske pravice na upravičenca - izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) je pogoj za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo in s tem pridobitev lastninske pravice.
V primeru, ko gre za uporabo stanovanja brez pravnega naslova, SZ-1 roka za izselitev ne določa, kot to določa v primeru odpovedi najemne pogodbe.
zavrženje tožbe - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - toženci kot navadni sosporniki - izjava o pobotu
V okviru subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, lahko pravilna le v delu, ki se nanaša na drugo toženko.
spor majhne vrednosti - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje
Skladno s 131. členom OZ je ena od nujnih (splošnih) predpostavk civilnega delikta oziroma pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti (obveznosti) obstoj nedopustnega (protipravnega) ravnanja tistega, ki naj bi škodo povzročil. Da bi torej lahko tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v tem postopku uspel, bi moral podati tudi pravočasne in vsebinsko zadostne trditve o tem, da so stroški, ki so mu v preživninski pravdi nastali (in z obstojem katerih v tej pravdi opredeljuje svojo škodo), posledica njenega nedopustnega ravnanja. Temu trditvenemu bremenu pa ni zadostil.
OZ člen 111, 468, 468/1, 468/2, 477, 477/1, 480, 480/1, 480/2, 487.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - pravice kupca - prekluzivni rok materialnega prava - pravica do odškodnine - izguba pravic - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe - učinki razvezane pogodbe - škoda zaradi zaupanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in za presojo pravočasnosti zahtevka za vračilo kupnine uporabilo 480. člen OZ. Slednji velja le za zahtevke na podlagi pravic kupca iz 468. člena OZ, to pa so pravica, da prodajalec napako odpravi in mu izroči stvar brez napake, pravica do znižanja kupnine, pravica odstopa od pogodbe (prvi odstavek) in pravica do povrnitve škode (drugi odstavek). Tožeča stranka je trdila, da je bila prodajna pogodba sklenjena in razdrta v letu 2010. V kolikor kupec zaradi napake/nedelovanja stvari uresniči pravico odstopiti od pogodbe oziroma pogodba preneha po samem zakonu, se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja, zahtevek za vračilo plačane kupnine pa predstavlja kondikcijski zahtevek kot je urejen v 111. členu OZ. Materialno pravno je torej zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je kondikcijski zahtevek tožeče stranke ugasnil po enem letu, šteto od dneva, ko je tožeča stranka odposlala obvestilo prodajalcu o napaki.
Drugače pa velja za konkretni odškodninski zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi nakupa materiala in pripravo za tiskanje ter plačilo izgubljenega dobička zaradi nemožnosti izvedbe obstoječih naročil za tisk. Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za plačilo škode zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake oziroma brezhibno delovanje stvari, torej tudi pravilo o enoletnem prekluzivnem roku iz 480. člena OZ. To pravilo ima specialno naravo, zato izključuje uporabo splošnih določb o zastaranju odškodninskega zahtevka. Pravilnost tega stališča izhaja tudi iz drugega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim se lahko po izteku prekluzivnega roka, odškodninski zahtevek za povrnitev škode zaradi napake uveljavlja le še kot ugovor proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo kupnine.
Tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, ni mogoče razlagati tako, da gre za procesno predpostavko.
pobot - izjava o pobotu - trenutek pobota - prosta presoja dokazov - formalna dokazna pravila
V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh dejstev, relevantnih za zaključek sodišča o pobotu medsebojnih terjatev. Ugotovilo je le, da medsebojne terjatve izpolnjujejo zakonske pogoje za pobot iz 311. člena OZ. Vendar mora za nastanek pobota le-tega ena stranka drugi izjaviti. Izjava mora biti tako jasna, da ne dopušča dvoma o tem, katere terjatve stranka pobotuje. Katero dejanje tožene stranke je prvostopenjsko sodišče prepoznalo kot podano pobotno izjavo in kdaj naj bi jo dala, pa iz izpodbijane sodbe ni razvidno. Ker po izjavi o pobotu njegov učinek nastopi takrat, ko so se stekli pogoji zanj, pa je izostala tudi ugotovitev sodišča, kdaj točno so se stekli pogoji za pobot medsebojnih terjatev. Zaradi odsotnosti navedenih pravnorelevantnih dejstev v razlogih izpodbijane sodbe, je bil zato pritožbeni preizkus pravilne uporabe materialnega prava onemogočen.
V našem procesnem pravu ne obstaja vrednostna stopnja dokazov (razen v primeru javnih listin), pač pa prosta presoja le-teh po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP. Zato pritožnik zmotno meni, da bi tožena stranka dobavo blaga lahko dokazala le s potnim nalogom, ki bi dokazoval dostavo blaga ali z dobavnico.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je druga toženka zaradi opustitve skrbnosti dobrega strokovnjaka odškodninsko odgovorna tožniku za nastalo škodo, pri čemer je tudi tožnik s svojim ravnanjem v obravnavanem primeru, ko ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, prispeval k nastanku škode.
Sodišče druge stopnje ocenjuje delež njegovega soprispevka v višini 70%, delež druge toženke pa v višini 30%.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 71, 71/1.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred iztekom dveh mesecev, bo udeleženka iz oddelka pod posebnim nadzorom odpuščena pred iztekom tega roka, saj trajanje ukrepa ni fiksno določeno, temveč omejeno le s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
dokaz o plačilu sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Glede na zelo strogo sankcijo v primeru neplačila sodne takse po tretjem odstavku 105.a člena ZPP, bi morala tožena stranka bolj skrbno ravnati z dokazilom o plačilu sodne takse, če jo je res plačala.