OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002431
OZ člen 131, 239, 239/1, 341, 432. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 8.
pogodba o pristopu k dolgu - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - izpodbojni zahtevek - odškodninska odgovornost delavcev - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju
Toženčeve navedbe, da je bil v sklenitev pogodbe prisiljen, bi mogle utemeljevati izpodbojni zahtevek. Ker ga tožnik ni postavil, se o njihovi utemeljenosti sodišču ni bilo treba izreči. Izpodbojnih razlogov namreč ni mogoče uveljavljati z ugovorom, ampak le s tožbo. Iz enakega razloga na pravilnost odločitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka, da toženec ni dokazal, da bi bil dobavnice podpisal zaradi groženj in prisile tožničinega direktorja.
SPZ člen 24, 99. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija - posredni posestnik - neposredni posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - nepotreben dokaz - pravica do sodelovanja v postopku - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Pasivno legitimacijo toženke tožnica utemeljuje s stališčem sodne prakse, ki se je oblikovala v zvezi s tožbami po 99. členu SPZ, po katerem je poleg tistega, ki protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico, pasivno legitimiran tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje oziroma v čigar korist je bilo vznemirjanje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal. To stališče naj bi bilo, zaradi nejasne razmejitve med tožbo po 92. členu SPZ od tožbe po 99. členu SPZ, treba smiselno uporabiti tudi za posrednega posestnika, ko je lastniku posest stvari odvzeta.
Neposredna posest je v 24. členu SPZ opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Gre torej za neposredno fizično izvrševanje oblasti nad stvarjo. Posredno posest pa ima po drugem odstavku istega člena tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek nekoga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Iz te določbe torej izhaja, da je za obstoj razmerja posredne in neposredne posesti potreben obstoj nekega pravnega razmerja med obema posestnikoma glede stvari.
Izostanek razlogov o dejstvih, ki glede na materialnopravno presojo, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, niso odločilna, ne pomeni očitane bistvene kršitve postopka.
zavrženje tožbe - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - toženci kot navadni sosporniki - izjava o pobotu
V okviru subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, lahko pravilna le v delu, ki se nanaša na drugo toženko.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - plačilo dela nadomestila
Upraviteljica je v predlogu za odmero nagrade upravitelja sicer navedla, da je pridobila pravico zahtevati plačilo za nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 90 % od 1.420,50 EUR, torej zneska 1.278,45 EUR. Vendar pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 11. 2014 nadomestilo upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila odmerilo v višini 1.278,45 EUR in v 2. točki izreka tega sklepa odločilo, da ima upraviteljica po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska tega nadomestila ter da bo o plačilu zadnjih odstotkov tega zneska (kar znese 127,84 EUR) sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja. V skladu z navedenim sklepom, na katerega se sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi sklicuje, ima upraviteljica pravico do plačila zadnjih 10 % tega zneska v višini 127,84 EUR brez DDV. Ker je sklep o nagradi upravitelja z dne 6. 11. 2014 postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje nanj vezano.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-7, 4/1-7(6), 34. - člen 48.
skupščina d.o.o. - sklep skupščine - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenehanje pooblastila - prokurist - nesklepčnost predloga - zapisnik - pravica do izjave
V zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje se v sodni register, pri vpisu prenehanja pooblastila, kot relevanten podatek vpiše tudi datum prenehanja pooblastila.
Na podlagi primerjave predlaganega vpisa datuma prenehanja pooblastila prokuristu: 22. 3. 2017, z datumom odpoklica prokurista: 23. 3. 2017, je imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru podlago za zavrnitev predlagane spremembe vpisa, ker iz priložene listine ne izhaja, da je bil na skupščini sprejet sklep, da se M. P. odpokliče 22. 3. 2017, pač pa 23. 3. 2017. Predlog je bil v delu, ki se nanaša na vpis datuma prenehanja pooblastila, nesklepčen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
načelo uspeha v pravdi - stroški postopka - izjema - pripoznava zahtevka - povod za tožbo
V sporu je v celoti uspela tožeča stranka. Takšna odločitev je (glede na to, da zoper izrek o glavni stvari tožena stranka ni vložila pritožbe in je pritožbeni rok že potekel) pravnomočna. Posledica zmage v glavni stvari je, da mora praviloma tožena stranka povrniti stroške tožeče stranke. Izjema od tega pravila je predvidena v 157. členu ZPP. Če tožena stranka ne da povoda za tožbo in če pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00003276
ZPP člen 365, 365-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - premoženjska razmerja med starši in otroki - sprememba preživnine
Prav značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje zakonsko ureditev, ki je v Republiki Bosni in Hercegovini podobna kot v Republiki Sloveniji in omogoča poseg sodišča v pravnomočne zadeve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.
Obtožba obdolženki ne očita, da je bil zapisnik D. ponarejen, ker je v njem navedeno, da je bil dne 18. 8. 2012 občni zbor D., za kar je obdolženka sama priznala, da ni bil, torej da je s tem, ko je sestavila listino s tako vsebino, napravila krivo listino, temveč se ji očita uporaba krive listine, ker je vedela, da sta na njej podpisa dveh oseb, ki ne izvirata od teh oseb. Slednje po izvedenih dokazih obdolženki ni bilo dokazano.
etažna lastnina - skedenj - pomožni objekt - gospodarski objekt - samostojna stvar
Na pomožnem gospodarskem objektu - skednju (konkretno gre za nadstrešek, ki je z ene strani zaprt z garažnimi vrati) etažne lastnine ni mogoče oblikovati, ker njegov del ne more predstavljati samostojne funkcionalne celote.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - popolna odškodnina - totalna škoda - stroški popravila - davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - nadomestno vozilo
Strošek DDV-ja povečuje strošek popravila vozila, dne 12. 12. 2013 udeleženega v prometni nesreči. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno presodilo, da tožeča stranka do maksimalne vrednosti škode v višini 6.700,00 EUR oziroma do priznane škode, ocenjene po sistemu totalke, ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu delno spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo še za 854,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje do plačila. DDV-ja, ki skupaj s stroškom popravila in rezervnih delov presega tožnici pravno priznano škodo v višini 6.700,00 EUR, ji namreč ni mogoče prisoditi.
Tožeča stranka je pojasnila, da je vozilo ves čas uporabljal le direktor, ki je ob nakupu tudi izbral dodatke, ki jih je dodatno plačal in zaradi katerih je bil avto prilagojen njegovemu okusu in njegovim potrebam. Trdila je tudi, da si je vozilo (med popravilom) izposojal pri prijateljih. S takšno trditveno podlago pa tožeča stranka kot pravna oseba nikakor ni mogla utemeljiti okoliščin, nastalih po povzročitvi škode, ki bi zahtevale prisojo (popolne) odškodnine v razmerju do nje (ni namreč navedla okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na uporabno vrednost vozila zanjo). Te trditve kažejo kvečjemu na to, da je nemožnost uporabe vozila vplivala le na položaj direktorja kot fizične osebe.
pogodba o naročniškem razmerju - ugovor nekakovostne storitve - odstop naročnika od pogodbe - plačilo opravljenih storitev - plačilo zapadlega zneska naročnine
Glede signala mobilnega telefona je sodišče pritrdilo tožencu, da je bil signal na lokaciji, kjer stanuje, res slab, vendar je zlasti na podlagi izstavljenih računov za sporno obdobje ugotovilo, da je tožnik kljub temu terminalsko opremo lahko uporabljal in jo tudi je, zato je dolžan do prenehanja veljavnosti naročniške pogodbe poravnati svoje obveznosti po izstavljenih računih.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/7. ZPP člen 151, 151/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - odvetniški stroški - opredeljenost zahteve za povrnitev stroškov
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika, pri čemer pa že iz same zakonske dikcije izhaja, da mora odvetnik tudi dejansko opraviti določeno delo, za katero zahteva povrnitev stroškov. Odvetniški stroški se torej priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik, iz predloga za izvršbo pa izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnik vložil neposredno po svoji zaposleni brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazal in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičen.
Tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, ni mogoče razlagati tako, da gre za procesno predpostavko.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZN člen 4, 44, 50.
vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje z neposredno izvršljivostjo - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - zastavitelj - ugovor zoper sklep o izvršbi
Soglasje z neposredno izvršljivostjo se lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Soglasja, ki je izrecno dano le za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah, ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku
(Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila stroškov za odgovor na ugovor je potrebno oceniti z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje.
Odgovor na ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe je potreben in smiseln le, če dolžnik v ugovoru zatrjuje pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom oziroma predmetom, upnik pa jih izpodbija z nasprotnimi in tako lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev.
Neobrazloženega ugovora se ne vroča upniku v odgovor, zgolj dejstvo, da je bil upnica v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvana, pa ji še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov, kot to zmotno meni upnica.
spor majhne vrednosti - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje
Skladno s 131. členom OZ je ena od nujnih (splošnih) predpostavk civilnega delikta oziroma pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti (obveznosti) obstoj nedopustnega (protipravnega) ravnanja tistega, ki naj bi škodo povzročil. Da bi torej lahko tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v tem postopku uspel, bi moral podati tudi pravočasne in vsebinsko zadostne trditve o tem, da so stroški, ki so mu v preživninski pravdi nastali (in z obstojem katerih v tej pravdi opredeljuje svojo škodo), posledica njenega nedopustnega ravnanja. Temu trditvenemu bremenu pa ni zadostil.
Naknadna razveljavitev odločitve o primarnem zahtevku je privedla do situacije, ko je odločitev o podrednem zahtevku postala pravnomočna pred odločitvijo o primarnem zahtevku. Vendar kršitev s tožnikove strani določenega vrstnega reda obravnave zahtevkov ne predstavlja nobenega od taksativno naštetih obnovitvenih razlogov.
Pri zapisu sklepa je prišlo do očitne računske pomote, ko pri seštevku materialnih stroškov, do povračila katerih je upravičen začasni zastopnik, sodišče pomotoma ni upoštevalo nesporne postavke poštnih izdatkov v višini 233,10 EUR.
pobot - izjava o pobotu - trenutek pobota - prosta presoja dokazov - formalna dokazna pravila
V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh dejstev, relevantnih za zaključek sodišča o pobotu medsebojnih terjatev. Ugotovilo je le, da medsebojne terjatve izpolnjujejo zakonske pogoje za pobot iz 311. člena OZ. Vendar mora za nastanek pobota le-tega ena stranka drugi izjaviti. Izjava mora biti tako jasna, da ne dopušča dvoma o tem, katere terjatve stranka pobotuje. Katero dejanje tožene stranke je prvostopenjsko sodišče prepoznalo kot podano pobotno izjavo in kdaj naj bi jo dala, pa iz izpodbijane sodbe ni razvidno. Ker po izjavi o pobotu njegov učinek nastopi takrat, ko so se stekli pogoji zanj, pa je izostala tudi ugotovitev sodišča, kdaj točno so se stekli pogoji za pobot medsebojnih terjatev. Zaradi odsotnosti navedenih pravnorelevantnih dejstev v razlogih izpodbijane sodbe, je bil zato pritožbeni preizkus pravilne uporabe materialnega prava onemogočen.
V našem procesnem pravu ne obstaja vrednostna stopnja dokazov (razen v primeru javnih listin), pač pa prosta presoja le-teh po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP. Zato pritožnik zmotno meni, da bi tožena stranka dobavo blaga lahko dokazala le s potnim nalogom, ki bi dokazoval dostavo blaga ali z dobavnico.