spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev zapuščinskega postopka - darilo tretjim osebam - obračunska vrednost zapuščine
Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
istovetnost strank - identiteta strank - pravica do izjave v postopku
Ne drži, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa po uradni dolžnosti, brez predloga stranke, da v ZIZ ni podlage, po kateri bi sodišče samoiniciativno raziskovalo istovetnost oseb. Po 80. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.
Izpodbijani sklep je vmesni procesni sklep, tega lahko po 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZIZ izda strokovni sodelavec in sodniški pomočnik.
Na upnikov predlog so določeni idealni deleži vsake od nasprotnih udeleženk na skupnih stvareh (nepremičninah). S tem je določen alikvotni del lastninske pravice, pripadajoč vsaki od nasprotnih udeleženk, zato tudi določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju predstavlja delitev stvari.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so za presojo v sporni zadevi in za ugotovitev pravno pomembnega dejanskega stanja, bistveni le listinski dokazi in zato je v dokaznem postopku vpogledalo zgolj listinske dokaze, s tem pa je hkrati pojasnilo, zakaj je ostale predlagane dokaze zavrnilo in podrobnejša obrazložitev ter opredelitev do vsakega zavrnjena dokaznega predloga ni bila potrebna. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko prikrajšalo v pravici do izjasnitve po povedanem ne drži.
Pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sodišču prve stopnje očitati arbitrarnosti, kolikor je podalo svojo razlago materialno pravne podlage, ki jo je za presojo v sporni zadevi navajala tožeča stranka sama. Naloga sodišča je, da ugotovljeno dejansko stanje subsumira na ustrezno materialno pravno podlago in poda ob tem tudi razlago materialnih predpisov. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ugotavljalo, kako je v pozitivnih predpisih urejena višina DDV za medicinske naprave in pripomočke in potem presojalo utemeljenost odškodninskega zahtevka.
Pritožbeni očitek, da je sodišče arbitrarno razlagalo predpise, ko je presodilo, kaj je namen znižane davčne stopnje, se po povzetkih iz sodbe C-360 /11 pokaže kot neutemeljen, saj je prav v tej sodbi jasno obrazloženo, kdaj se sme uporabljati znižana davčna stopnja in zakaj je ta sploh uvedena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je nižja stopnja DDV za medicinsko opremo in pripomočke omejena zgolj na osebno rabo. In pravilna je nadaljnja presoja sodišča prve stopnje, da omejitev zgolj na osebno rabo splošna omejitev, ki velja za vse primere dobave medicinske opreme in pripomočkov in se prodana medicinska oprema in pripomočki lahko obračunu po nižji stopnji DDV zgolj v primeru, če je namenjena za osebno rabo.
V skladu s šestim odstavkom 139. člena ZPP se toženec na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati, če je pošiljko kljub kršitvi prejel. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZN člen 4, 44, 50.
vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje z neposredno izvršljivostjo - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - zastavitelj - ugovor zoper sklep o izvršbi
Soglasje z neposredno izvršljivostjo se lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Soglasja, ki je izrecno dano le za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah, ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Obtožba obdolženki ne očita, da je bil zapisnik D. ponarejen, ker je v njem navedeno, da je bil dne 18. 8. 2012 občni zbor D., za kar je obdolženka sama priznala, da ni bil, torej da je s tem, ko je sestavila listino s tako vsebino, napravila krivo listino, temveč se ji očita uporaba krive listine, ker je vedela, da sta na njej podpisa dveh oseb, ki ne izvirata od teh oseb. Slednje po izvedenih dokazih obdolženki ni bilo dokazano.
etažna lastnina - skedenj - pomožni objekt - gospodarski objekt - samostojna stvar
Na pomožnem gospodarskem objektu - skednju (konkretno gre za nadstrešek, ki je z ene strani zaprt z garažnimi vrati) etažne lastnine ni mogoče oblikovati, ker njegov del ne more predstavljati samostojne funkcionalne celote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002339
ZPP člen 72, 72/2, 286, 286/4. OZ člen 378.
motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe zaradi motenja posesti - obstoj posesti - prekluzija navajanja novih dejstev - dvom v pristranskost sodišča - pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi
Tožbo zaradi motenja posesti je treba vložiti v 30 dneh, odkar je posestnik izvedel za motenje in motilca.
Morebitne pripombe o pravilnosti zapisa v zapisnikih o naroku oziroma o ogledu bi moral tožnik podati pred sodiščem prve stopnje, sicer velja zapisnik za verodostojen zapis tega, kar je bilo izrečeno na naroku.
Dvom o pristranskosti sodnice bi mogel tožnik uveljavljati v zahtevi za izločitev, podani najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP).
ZST-1 člen 6b, 6b/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 105a/3.
začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Ne zakonodajalec ne ustavno sodišče nista vezala začetka teka roka plačila sodne takse na pravnomočnost sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga o oprostitvi plačila sodnih taks (pod pogojem, da stranka zoper ta sklep ne vloži pritožbe), temveč že na naslednji dan po vročitvi sklepa.
Dejstva, da sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni plačal, dolžnik ne izpodbija. Prav tako pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Ker je plačilo sodne takse za predmetno vlogo (torej ugovor) glede na prvi odstavek 29.b člena ZIZ procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00006773
SZ člen 124.. OZ člen 58.. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
tožba za izpraznitev nepremičnine - pobotni ugovor - odločitev o pobotnem ugovoru - pravnomočnost odločitve o obstoju v pobot uveljavljane terjatve - tričlenski izrek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O ugovoru pobota prvostopenjsko sodišče v izreku odločbe ni odločilo, temveč se je do utemeljenosti ugovora opredelilo le v obrazložitvi sodbe. Ker je potrebno v zadevi odločiti tako o terjatvi po tožbi kot o tisti, ki je bila ugovarjana v pobot, v okviru ene odločitve, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ih tudi odločitev o zahtevku po tožbi razveljavilo ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodščču v novo odločanje.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - plačilo dela nadomestila
Upraviteljica je v predlogu za odmero nagrade upravitelja sicer navedla, da je pridobila pravico zahtevati plačilo za nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 90 % od 1.420,50 EUR, torej zneska 1.278,45 EUR. Vendar pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 11. 2014 nadomestilo upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila odmerilo v višini 1.278,45 EUR in v 2. točki izreka tega sklepa odločilo, da ima upraviteljica po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska tega nadomestila ter da bo o plačilu zadnjih odstotkov tega zneska (kar znese 127,84 EUR) sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja. V skladu z navedenim sklepom, na katerega se sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi sklicuje, ima upraviteljica pravico do plačila zadnjih 10 % tega zneska v višini 127,84 EUR brez DDV. Ker je sklep o nagradi upravitelja z dne 6. 11. 2014 postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje nanj vezano.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-7, 4/1-7(6), 34. - člen 48.
skupščina d.o.o. - sklep skupščine - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenehanje pooblastila - prokurist - nesklepčnost predloga - zapisnik - pravica do izjave
V zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje se v sodni register, pri vpisu prenehanja pooblastila, kot relevanten podatek vpiše tudi datum prenehanja pooblastila.
Na podlagi primerjave predlaganega vpisa datuma prenehanja pooblastila prokuristu: 22. 3. 2017, z datumom odpoklica prokurista: 23. 3. 2017, je imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru podlago za zavrnitev predlagane spremembe vpisa, ker iz priložene listine ne izhaja, da je bil na skupščini sprejet sklep, da se M. P. odpokliče 22. 3. 2017, pač pa 23. 3. 2017. Predlog je bil v delu, ki se nanaša na vpis datuma prenehanja pooblastila, nesklepčen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločitve o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.
KZ RS člen 22, 113, 113/1, 113/1-4, 115, 115/5, 127, 127/1. KZ-1 člen 94, 94/1.
zastaranje izvršitve kazni zapora - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona
KZ RS namreč nikjer ni določal, da zastaranje izvršitve kazni ne teče, v kolikor je obsojenec na begu. Šele v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki je stopil v veljavo dne 1. 11. 2008, v tretjem odstavku 94. člena je določeno, da izvršitev kazni ne zastara, če obsojenec pobegne s prestajanja kazni. Tega zakona pa v obravnavanem primeru ne moremo uporabiti, saj ni milejši od zakona, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, to je KZ RS, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1995.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009568
KZ-1 člen 143, 143/2, 143/6. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZPol člen 59.
zloraba osebnih podatkov - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja ni navedeno, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen (kot je "nepooblaščenost" mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014), niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 71, 71/1.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred iztekom dveh mesecev, bo udeleženka iz oddelka pod posebnim nadzorom odpuščena pred iztekom tega roka, saj trajanje ukrepa ni fiksno določeno, temveč omejeno le s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002431
OZ člen 131, 239, 239/1, 341, 432. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 8.
pogodba o pristopu k dolgu - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - izpodbojni zahtevek - odškodninska odgovornost delavcev - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju
Toženčeve navedbe, da je bil v sklenitev pogodbe prisiljen, bi mogle utemeljevati izpodbojni zahtevek. Ker ga tožnik ni postavil, se o njihovi utemeljenosti sodišču ni bilo treba izreči. Izpodbojnih razlogov namreč ni mogoče uveljavljati z ugovorom, ampak le s tožbo. Iz enakega razloga na pravilnost odločitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka, da toženec ni dokazal, da bi bil dobavnice podpisal zaradi groženj in prisile tožničinega direktorja.