SPZ člen 24, 99. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija - posredni posestnik - neposredni posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - nepotreben dokaz - pravica do sodelovanja v postopku - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Pasivno legitimacijo toženke tožnica utemeljuje s stališčem sodne prakse, ki se je oblikovala v zvezi s tožbami po 99. členu SPZ, po katerem je poleg tistega, ki protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico, pasivno legitimiran tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje oziroma v čigar korist je bilo vznemirjanje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal. To stališče naj bi bilo, zaradi nejasne razmejitve med tožbo po 92. členu SPZ od tožbe po 99. členu SPZ, treba smiselno uporabiti tudi za posrednega posestnika, ko je lastniku posest stvari odvzeta.
Neposredna posest je v 24. členu SPZ opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Gre torej za neposredno fizično izvrševanje oblasti nad stvarjo. Posredno posest pa ima po drugem odstavku istega člena tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek nekoga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Iz te določbe torej izhaja, da je za obstoj razmerja posredne in neposredne posesti potreben obstoj nekega pravnega razmerja med obema posestnikoma glede stvari.
Izostanek razlogov o dejstvih, ki glede na materialnopravno presojo, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, niso odločilna, ne pomeni očitane bistvene kršitve postopka.
Obtožba obdolženki ne očita, da je bil zapisnik D. ponarejen, ker je v njem navedeno, da je bil dne 18. 8. 2012 občni zbor D., za kar je obdolženka sama priznala, da ni bil, torej da je s tem, ko je sestavila listino s tako vsebino, napravila krivo listino, temveč se ji očita uporaba krive listine, ker je vedela, da sta na njej podpisa dveh oseb, ki ne izvirata od teh oseb. Slednje po izvedenih dokazih obdolženki ni bilo dokazano.
etažna lastnina - skedenj - pomožni objekt - gospodarski objekt - samostojna stvar
Na pomožnem gospodarskem objektu - skednju (konkretno gre za nadstrešek, ki je z ene strani zaprt z garažnimi vrati) etažne lastnine ni mogoče oblikovati, ker njegov del ne more predstavljati samostojne funkcionalne celote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002339
ZPP člen 72, 72/2, 286, 286/4. OZ člen 378.
motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe zaradi motenja posesti - obstoj posesti - prekluzija navajanja novih dejstev - dvom v pristranskost sodišča - pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi
Tožbo zaradi motenja posesti je treba vložiti v 30 dneh, odkar je posestnik izvedel za motenje in motilca.
Morebitne pripombe o pravilnosti zapisa v zapisnikih o naroku oziroma o ogledu bi moral tožnik podati pred sodiščem prve stopnje, sicer velja zapisnik za verodostojen zapis tega, kar je bilo izrečeno na naroku.
Dvom o pristranskosti sodnice bi mogel tožnik uveljavljati v zahtevi za izločitev, podani najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP).
Po tretjem odstavku 458. člena OZ se neznatna napaka ne upošteva. Pri presoji, katera napaka ima značilnost (pravno naravo) neznatne napake, je treba upoštevati vrsto stvari in zlasti (kupčeve) interese v zvezi z namenom uporabe stvari. Značilnost neznatne napake imajo tista odstopanja, ki so v mejah za določeno vrsto stvari običajnih odstopanj.
KZ RS člen 22, 113, 113/1, 113/1-4, 115, 115/5, 127, 127/1. KZ-1 člen 94, 94/1.
zastaranje izvršitve kazni zapora - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona
KZ RS namreč nikjer ni določal, da zastaranje izvršitve kazni ne teče, v kolikor je obsojenec na begu. Šele v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki je stopil v veljavo dne 1. 11. 2008, v tretjem odstavku 94. člena je določeno, da izvršitev kazni ne zastara, če obsojenec pobegne s prestajanja kazni. Tega zakona pa v obravnavanem primeru ne moremo uporabiti, saj ni milejši od zakona, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, to je KZ RS, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1995.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločitve o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002431
OZ člen 131, 239, 239/1, 341, 432. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 8.
pogodba o pristopu k dolgu - pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - izpodbojni zahtevek - odškodninska odgovornost delavcev - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju
Toženčeve navedbe, da je bil v sklenitev pogodbe prisiljen, bi mogle utemeljevati izpodbojni zahtevek. Ker ga tožnik ni postavil, se o njihovi utemeljenosti sodišču ni bilo treba izreči. Izpodbojnih razlogov namreč ni mogoče uveljavljati z ugovorom, ampak le s tožbo. Iz enakega razloga na pravilnost odločitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe o zmotnosti zaključka, da toženec ni dokazal, da bi bil dobavnice podpisal zaradi groženj in prisile tožničinega direktorja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009568
KZ-1 člen 143, 143/2, 143/6. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZPol člen 59.
zloraba osebnih podatkov - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja ni navedeno, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen (kot je "nepooblaščenost" mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014), niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku.
izvršilni naslov - pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - klavzula o izvršljivosti - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe
Izvršilni naslov, pridobljen v (pravnomočno končanem) postopku poenostavljene prisilne poravnave, lahko predstavlja zgolj pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (ta mora po zakonskem določilu vsebovati klavzulo o izvršljivosti), in pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, če bi vseboval prvine takšne kvalitete, da bi lahko bil izvršljiv. Tovrstnega izvršilnega naslova tožnik ni pridobil.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZN člen 4, 44, 50.
vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje z neposredno izvršljivostjo - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - zastavitelj - ugovor zoper sklep o izvršbi
Soglasje z neposredno izvršljivostjo se lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Soglasja, ki je izrecno dano le za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah, ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, ni mogoče razlagati tako, da gre za procesno predpostavko.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 301/7.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravočasnost predloga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - upnik v stečajnem postopku - v stečaju prerekana terjatev - vpliv pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje terjatve - ugotovitev obstoja terjatve - napačno poimenovanje vloge
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožena stranka sama, tožbeni zahtevek tožeče razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Upnik v stečajnem postopku prerekane terjatve mora v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka. Če upnik tega ne stori pravočasno, njegova terjatev nasproti stečajnemu dolžniku preneha v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima torej materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
Ne glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku (XII Pg 1762/2010) svojo prvo vlogo po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko vložila 18. 11. 2011 in jo tako tudi naslovila (1. pripravljalna vloga), je višje sodišče v novem odločanju upoštevalo kot pravočasno vlogo z dne 30. 5. 2011, na kateri je tožeča stranka sicer navedla opr. št. postopka po nasprotni tožbi, vendar pa ne gre spregledati pravilne označbe strank postopka in dejstva, da iz njene vsebine izhaja, da predlaga nadaljevanje postopka kot upnik po stečajnem dolžniku prerekane terjatve. To pa je smiselna navedba za ta gospodarski spor, ki ima opr.št. XII Pg 1762/2010. Nenazadnje niso izključene niti opravičljive ali neopravičljive napake v evidentiranju procesnih dejanj oziroma pomote pri naslavljanju vlog na sodišče.
Vloga tožeče stranke ni bila zavržena, zato je treba šteti, da je imela učinke pravočasnega predloga za nadaljevanje takoj, ko je rok začel teči.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - napake stvari - znižanje kupnine - ugovor znižanja kupnine - nasprotna tožba
Sodišče nasprotne tožbe ni dolžno obravnavati skupaj s tožbo (183. člen ZPP). Ali bo to storilo ali ne, presodi samo.
Kupec, ki še ni plačal (celotne) kupnine in v pravdi nastopa kot tožena stranka, v primeru, ko želi uveljaviti zahtevek na znižanje kupnine, v postopku lahko poda (zgolj) ugovor in mu ni treba vložiti nasprotne oblikovalne tožbe.
Ob ugotovitvi, da je bilo prevzeto blago brezhibno, so vsa razglabljanja o pravočasnosti grajanja napak povsem nepotrebna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00001880
ZPrCP člen 107, 107/2, 107/12.
izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - dolžnost odrediti strokovni pregled - odklonitev strokovnega pregleda
Oporekanje rezultatu alkotesta pa je lahko bodisi izrecno ali pa z odklonitvijo podpisa zapisnika. Po izraženem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, pa mora torej obvezno slediti faza odreditve strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom s strani poslujočega policista in le, če je bil strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odrejen, pa ga obdolženec odkloni, kot pravilno razloguje v obravnavanem primeru tudi prvo sodišče, je mogoče šteti, da nastopi domneva, po kateri je mogoče rezultat alkotesta pripisati obdolžencu.
Odreditev strokovnega pregleda oziroma preizkusa z merilnikom ob nestrinjanju z rezultatom alkotesta je namreč ključna za vzpostavitev domneve, da velja rezultat indikatorja, če preizkušanec v takem primeru strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odkloni.
Ta napaka v poslovanju, ko obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa potrjuje pravilnost zaključkov v izpodbijani sodbi v smeri, da obdolženec tako, kot to ves čas tudi v svojem zagovoru trdi, strokovnega pregleda, ki mu ni bil odrejen, tudi ni mogel odkloniti, zato posledično tudi ni mogoča vzpostavitev v določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP zapisane domneve, da se je obdolženec strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator.
denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena - razžalitev dobrega imena in časti - pravno priznana škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti
V glasilu zapisana izjava glede tožeče stranke, ki je neresnična in ki glede na vsebino izraža negativno vrednostno sodbo o tožeči stranki, objektivno posega v ugled in dobro ime pravne osebe. Po določbi 183. člena OZ pa je že sama kršitev ugleda in dobrega imena pravno priznana nepremoženjska škoda pravne osebe. Vendar je potrebno upoštevati, da odškodninska obveznost po 183. členu OZ tudi v primeru, ko so splošne predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, škoda, vzročna zveza in krivda izkazane, nastane le ob dodatni predpostavki, če okoliščine primera takšno denarno odškodnino opravičujejo.
Ko je o zadevi vsebinsko (meritorno) odločeno s sodbo, se lahko bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z razlogi o odločilnih dejstvih nanaša na materialnopravna dejstva iz opisa dejanja, na druga pa le koliko odločitev o prvih, kot t.i. negativne predpostavke pogojujejo.
OZ člen 131.. SZ-1 člen 92, 92/1-2, 92/1-3, 125.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZBPP člen 9, 26, 26/5.
nepremoženjska škoda - civilni delikt - ogrevanje - uporaba stanovanja - najemna pogodba - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke - normalna uporaba stanovanja
Tožnik s tožbenim zahtevkom za plačilo denarne odškodnine, s katerim zahteva povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi mu nastala, ker mu toženka ni zagotovila ogrevanja v stanovanju in je posledično živel v neogrevanem stanovanju, ne more biti uspešen, ker je sam nasprotoval ureditvi alternativnih možnosti ogrevanja, ki jih je predlagala toženka. Višji stroški ogrevanja in slab finančni položaj najemnika ne morejo biti razlog, zaradi katerega bi bila toženka kot najemodajalka dolžna tožniku omogočiti točno takšen način ogrevanja kot bi bil zanj ustrezen, kateri pa bi hkrati bil (v obliki, kot je bil do 19. 11. 2011) nevaren tako za zdravje tožnika, kakor tudi drugih, katerih plinsko ogrevanje je bilo priključeno na isto tuljavo dimnika.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - prehodne in končne določbe
Če mora predlagatelj v primeru, ko predlaga vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo overjeno pred uveljavitvijo tega zakona, predlogu priložiti tudi listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, ni videti prav nobenega razloga, da bi bil v primeru, ko trdi da listine, na kateri je bilo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, sploh nima, ker se je uničila, v ugodnejši situaciji.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Za zavrnitev odpusta obveznosti zaradi ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadošča že objektivno dejstvo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in da so izpolnjene vse druge okoliščine iz te določbe. Ker ni sporno, da so izpolnjene, dolžnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje, kako je prišlo do kazenske obsodbe.