ZPP člen 319, 319/1, 343, 343/4. ZIZ člen 9, 9/3, 42.
pravna sredstva - pravni interes v pritožbenem postopku - klavzula o pravnomočnosti - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Čim je postopek zavarovanja s predhodno odredbo pravnomočno končan, ni več nobene potrebe in koristi za odločanje o ugovoru po izteku roka. Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje ne bi ponovno odločalo o ugovoru tožene stranke po izteku roka.
Glede pravnomočnosti sklepa je pomembno, kdaj je bil sklep izdan in vročen pravdnim strankam, ni pa pomembno, kdaj se je iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba.
spor majhne vrednosti - nesklepčnost tožbe - pravica do izjave - nedovoljeni pritožbeni razlogi - druga pripravljalna vloga - možnost uporabe novega dejstva ali novega dokaza - meje materialnega procesnega vodstva
Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz dejstev, ki so v njej navedena, četudi bi se vsa izkazala za resnična, ne bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Sama resničnost zatrjevanih dejstev in njeno dokazovanje na sklepčnost nima vpliva.
V drugi pripravljalni vlogi stranki načelno res ne smeta navajati novih dejstev. Drugače je le, če je to nujno zaradi navedb nasprotne stranke.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
V zapuščinskem postopku je potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi lahko izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
SPZ člen 217, 217/2.. ZTLR člen 54, 54/1.. ODZ paragraf 479, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neprava (osebna) služnost - služnost poti - nepravilna služnost - priposestvovanje služnosti - prenosljivost pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
ODZ je v paragrafu 479 uredil tim. nepravilne služnosti, ki so po vsebini stvarne služnosti (predmetna služnost je v korist eni in v breme drugi nepremičnini, ko je moral lastnik trpeti določena dejanja), le da so ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Za zavrnitev odpusta obveznosti zaradi ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadošča že objektivno dejstvo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in da so izpolnjene vse druge okoliščine iz te določbe. Ker ni sporno, da so izpolnjene, dolžnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje, kako je prišlo do kazenske obsodbe.
Sporočilo stanja s hipoteko zavarovanega posojila v "tujem izvršilnem postopku" je priglasitev terjatve v smislu 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ, saj je dano z namenom sporočila, katera in koliko zavarovane terjatve se naj poplača. Tožnica je s priglasitvijo s hipoteko zavarovane terjatve v "tujem izvršilnem postopku" pokazala tisto aktivnost zoper dolžnika pred sodiščem za ugotovitev (nove višine) terjatve ali njeno izterjavo, ki jo OZ v 365. členu zahteva za pretrganje zastaranja.
mladoletni otrok kot oškodovanec - izločitev dokazov - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja
Položaj mladoletnih oseb, ki niso sposobne razumeti pomena navedene pravne dobrote je pod pogoji iz tretjega odstavka 236. člena ZKP izenačen s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, ki so dobroto uporabile. Tedaj je treba njihova obvestila, kot obvestila oseb, ki so potemtakem mogla razumeti pomen pravice, da niso dolžne pričati, po drugem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
pritožba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva umika pritožbe - pavšalni ugovor
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da je sodišče k plačilu ni pozvalo, mu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da so ji bila vsa pisanja v predmetnem postopku vročena na isti naslov in da je to tudi naslov, ki je kot poslovni naslov tožene stranke zaveden v AJPES.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00001880
ZPrCP člen 107, 107/2, 107/12.
izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - dolžnost odrediti strokovni pregled - odklonitev strokovnega pregleda
Oporekanje rezultatu alkotesta pa je lahko bodisi izrecno ali pa z odklonitvijo podpisa zapisnika. Po izraženem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, pa mora torej obvezno slediti faza odreditve strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom s strani poslujočega policista in le, če je bil strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odrejen, pa ga obdolženec odkloni, kot pravilno razloguje v obravnavanem primeru tudi prvo sodišče, je mogoče šteti, da nastopi domneva, po kateri je mogoče rezultat alkotesta pripisati obdolžencu.
Odreditev strokovnega pregleda oziroma preizkusa z merilnikom ob nestrinjanju z rezultatom alkotesta je namreč ključna za vzpostavitev domneve, da velja rezultat indikatorja, če preizkušanec v takem primeru strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odkloni.
Ta napaka v poslovanju, ko obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa potrjuje pravilnost zaključkov v izpodbijani sodbi v smeri, da obdolženec tako, kot to ves čas tudi v svojem zagovoru trdi, strokovnega pregleda, ki mu ni bil odrejen, tudi ni mogel odkloniti, zato posledično tudi ni mogoča vzpostavitev v določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP zapisane domneve, da se je obdolženec strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator.
sklep o stroških postopka - nagrada za narok - enotna nagrada za narok - umik pritožbe - neplačilo sodne takse
Po drugem odstavku 14. člena ZOdvT lahko odvetnik prejme nagrado na vsaki stopnji. ZOdvT v 19. členu določa, da v primeru, če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Da je tožena stranka upravičena tudi do nagrade za narok v ponovljenem postopku, je utrjeno stališče sodne prakse.
Da je kritičnega dne sporno vratno krilo odprl v prelomljenem položaju, je tožnik pojasnil oziroma pokazal šele na po zaključku prvega naroka za glavno obravnavano opravljenem ogledu na kraju samem dne 14. 12. 2016. Prekluzija pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov je v obravnavanem primeru nastopila že z zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo pri sodišču istega dne, na kar so bile pravdne stranke tudi opozorjene, vendar dodatnih navedb in dokaznih predlogov niso podale. Ker pa oprava ogleda kraja škodnega dogodka predstavlja zgolj sredstvo dokazovanja pravno relevantnih okoliščin primera, ki pravočasnih zatrjevanj pravdnih strank ne more nadomestiti, pa tožnikova šele na ogledu podana pojasnila glede načina odpiranja spornih vrat, sploh, ko niti ni navajal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že prej, izhajajoč iz določbe 286. člena ZPP ne morejo šteti za pravočasna.
Tožnik odškodninsko obveznost druge toženke gradi na temelju določbe tretjega odstavka 138. člena OZ ta pa ne daje podlage za odškodninsko odgovornost, temveč se na njeni osnovi uveljavlja odgovornost za tako imenovano substituirano škodo. Na to odgovornost pa se glede na v sodni praksi kot pravni teoriji izražena stališča ne more sklicevati tisti, ki je škodno nevarnost povzročil sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL00002507
ZPP člen 5, 22, 22/1, 53, 199. ZS člen 113a, 113a/2. OZ člen 484, 963.
stranska intervencija - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - garancija za brezhibno delovanje stvari - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - odstop od pogodbe - udeležba drugih oseb v pravdi - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave
Tožeča stranka v okviru pravic, ki so nanjo prešle po 963. členu OZ, uveljavlja (poleg odškodninskega) še jamčevalni zahtevek - odstop od prodajne pogodbe. Tak odstop pa je mogoč le v razmerju do prodajalca in ne do proizvajalca, torej stranskega intervenienta.
V tej zadevi spor teče med slovenskima pravdnima strankama in ta zato nima mednarodnega elementa. Stranski intervenient namreč nima procesnega položaja stranke postopka (temveč je le oseba, ki je zainteresirana za uspeh tožene stranke v postopku), ne glede na materialnopravna razmerja, ki izhajajo iz garancije.
Stranska intervencija je udeležba v pravdi, ki teče med drugimi osebami, in intervenient se glavni stranki (tožeči ali toženi) le pridruži v tem smislu, da deluje poleg glavne stranke, če pa je ta nedejavna, deluje sam namesto nje. Vendar vedno deluje v svojem imenu, ne kot zastopnik glavne stranke, saj ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko.
Ravnanje višjega sodišča, ki bi v okviru odločanja o pravnem sredstvu sodišču nižje stopnje zapovedovalo, kako razlagati in v konkretnem primeru uporabiti pravo ES, bi bilo v nasprotju s PDEU, saj ima edino Sodišče ES pristojnost razlagati in odločati o veljavnosti prava ES.
Načeloma drži, da mora biti v okviru pravice do kontradiktornega postopka udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča, saj izjeme od načela kontradiktornosti določa le zakon. Vendar ZPP hkrati ne določa posebej, da je odgovor nasprotne stranke na ugovor pristojnosti treba vročiti predlagatelju, zato opustitev vročitve odgovora na predlog ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena člena ZPP. V zvezi z uveljavljanjem ugovora o pristojnosti slovenskega sodišča se namreč smiselno uporabljajo določbe 22. člena ZPP, ki urejajo ugovor krajevne pristojnosti. V primerih, ko ni nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je določeno vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Po načelu nasprotnega razlogovanja torej vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročiti.
ZZK-1 člen 24, 25.. ZAgrS člen 7.. ZPVAS člen 2, 2/2.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - agrarna skupnost - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - pravna oseba
ZZK-1 res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa to izhaja tudi iz 24. in 25. člena ZZK-1, ki kot imetnika pravic navaja le fizično ali pravno osebo.
pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - pogojna obsodba s posebnim pogojem - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - pridobitev protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - gospodarska družba - družbenik - fizična oseba
Sodišče mora ob določanju tako splošnega, kot tudi posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe slednja določiti tako, da ob vseh ugotovljenih okoliščinah še vedno sledi namenu pogojne obsodbe, ki se kaže v tem, da se že z izrekom opozorilne sankcije pri obtožencu doseže, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Z določanjem dodatnega pogoja, za katerega je ugotovljeno, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti niti v celotni preizkusni dobi, še manj pa v krajšem roku od le-te, bi bil izničen namen pogojne obsodbe kot takšne.
Kot protipravna premoženjska korist se obravnava vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. V obravnavani zadevi pa je premoženjsko korist pridobila tedaj še obstoječa gospodarska družba in ne obtoženec sam kot fizična oseba. Sama okoliščina, da je bil obtoženec zastopnik in hkrati eden od dveh družbenikov te gospodarske družbe (ki je prenehala in je že izbrisana iz sodnega registra), pa sama po sebi še ne pomeni, da je bila takšna premoženjska korist prenešena na obtoženca samega, saj slednje glede na to, da je premoženje pravne osebe ločeno od premoženja družbenikov, v postopku ni bilo niti zatrjevano, niti potrjeno z nobenim od izvedenih dokazov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da obtožencu ni odvzelo premoženjske koristi, povsem pravilna in zakonita.
Ko je o zadevi vsebinsko (meritorno) odločeno s sodbo, se lahko bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z razlogi o odločilnih dejstvih nanaša na materialnopravna dejstva iz opisa dejanja, na druga pa le koliko odločitev o prvih, kot t.i. negativne predpostavke pogojujejo.
OZ člen 131.. SZ-1 člen 92, 92/1-2, 92/1-3, 125.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZBPP člen 9, 26, 26/5.
nepremoženjska škoda - civilni delikt - ogrevanje - uporaba stanovanja - najemna pogodba - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč ne pokriva stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke - normalna uporaba stanovanja
Tožnik s tožbenim zahtevkom za plačilo denarne odškodnine, s katerim zahteva povračilo nepremoženjske škode, ki naj bi mu nastala, ker mu toženka ni zagotovila ogrevanja v stanovanju in je posledično živel v neogrevanem stanovanju, ne more biti uspešen, ker je sam nasprotoval ureditvi alternativnih možnosti ogrevanja, ki jih je predlagala toženka. Višji stroški ogrevanja in slab finančni položaj najemnika ne morejo biti razlog, zaradi katerega bi bila toženka kot najemodajalka dolžna tožniku omogočiti točno takšen način ogrevanja kot bi bil zanj ustrezen, kateri pa bi hkrati bil (v obliki, kot je bil do 19. 11. 2011) nevaren tako za zdravje tožnika, kakor tudi drugih, katerih plinsko ogrevanje je bilo priključeno na isto tuljavo dimnika.
zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe - poslovodenje - odpoklic poslovodje - prepoved razpolaganja z deležem - korporacijska upravičenja - odvzem glasovalne pravice na skupščini - načelo sorazmernosti - test sorazmernosti - test reverzibilnosti
Prepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi po trditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika.
Pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika.
Pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe mora biti zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo.
Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje.
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
osebni stečaj - priznana terjatev - res iudicata - pravni interes (pravna korist) za tožbo - odpadel pravni interes
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Posledica tega je, da pravna korist tožeče stranke za nadaljevanje postopka v pravdi preneha. Ponovno odločanje o priznanem delu zahtevka ni več potrebno niti mogoče.
odločanje o sporu o pristojnosti - negatorna tožba - gospodarski spor
Pravdni stranki v tem gospodarskem sporu sta res gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka.