odločanje o sporu o pristojnosti - negatorna tožba - gospodarski spor
Pravdni stranki v tem gospodarskem sporu sta res gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka.
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključki izpodbijane sodbe pod točko 17 obrazložitve, da inkriminirane obdolženčeve besede pomenijo resno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovanca. Besedna zveza "Ti bom metek v glavo spustil, boš videl!", ob upoštevanju dejstva, da sta obdolženec in oškodovanec v slabih medsebojnih odnosih, ter upoštevaje okoliščine obravnavanega primera, kot jih je opisalo prvo sodišče pod točko 17, že po naravi stvari pomeni resno in konkretno grožnjo, ki pri oškodovancu lahko povzroči občutek ogroženosti.
povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - pravilnost izpolnitve - potrebni stroški - vpogled v uradni register trr - več transakcijskih računov - sklep o pravdnih stroških - poizvedbe v registru transakcijskih računov - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pravilo pri umiku tožbe je, da pravdni stroški bremenijo tožečo stranko. Besedilo razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila, pa pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da izpolnitev tožene stranke na drug TRR upravičenca pomeni nepravilno izpolnitev. Skladno s sodno prakso ni pomembno na katerega od več transakcijskih računov upravičenca, ki so namenjeni izvrševanju poslovnih transakcij, je plačilo opravljeno. V poslovni praksi se običajno sicer upošteva izbira prejemnika sredstev, ni pa mogoče zanikati pravilnosti izpolnitve na kateregakoli od upravičenčevih transakcijskih računov v Sloveniji. Izbira med več računi istega upravičenca namreč ni odločilna.
S sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 271/2015 z dne 19. 5. 2015 je bilo o sporu med pravdnima strankama pravnomočno odločeno. Zoper tako sodbo ni rednega pravnega sredstva, torej ni pritožbe, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje (333. člen ZPP). Ustava in zakonodaja zagotavljata zgolj pravico do pritožbe, ki jo je toženec izkoristil. Ni pa možen nikakršen "ponoven pregled dokumentacije", za kar se zavzema toženec.
denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena - razžalitev dobrega imena in časti - pravno priznana škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti
V glasilu zapisana izjava glede tožeče stranke, ki je neresnična in ki glede na vsebino izraža negativno vrednostno sodbo o tožeči stranki, objektivno posega v ugled in dobro ime pravne osebe. Po določbi 183. člena OZ pa je že sama kršitev ugleda in dobrega imena pravno priznana nepremoženjska škoda pravne osebe. Vendar je potrebno upoštevati, da odškodninska obveznost po 183. členu OZ tudi v primeru, ko so splošne predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, škoda, vzročna zveza in krivda izkazane, nastane le ob dodatni predpostavki, če okoliščine primera takšno denarno odškodnino opravičujejo.
Ko je o zadevi vsebinsko (meritorno) odločeno s sodbo, se lahko bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z razlogi o odločilnih dejstvih nanaša na materialnopravna dejstva iz opisa dejanja, na druga pa le koliko odločitev o prvih, kot t.i. negativne predpostavke pogojujejo.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - dejansko prebivališče
V primeru preselitve tožene stranke že pred vložitvijo tožbe, kot jo tudi sam zatrjuje, osebna vročitev na naslovu formalno prijavljenega stalnega prebivališča ni možna niti na temelju določil o fikciji vročitve. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002 kot tudi upoštevaje argumentacijo ustavne odločbe U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009 je vročitev sodnega pisanja na podlagi pravila o fikciji vročitve iz 142. člena ZPP namreč vezana na naslov dejanskega prebivališča. Nezmožnost sklepanja sodišča o dejanskem prebivališču pravdne stranke za pravilnost fikcije vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP na naslov, kjer ta stranka dejansko ne biva ne zadostuje.
Zaključek, da je bila tožena stranka o cesiji obveščena, izhaja iz vseh izvedenih dokazov skupaj, skladno z načelom proste dokazne ocene pa tudi ni dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev. Zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže, kot to poskuša prikazati pritožba.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da to, da tožnik ni zatrjeval pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pomeni formalne, temveč vsebinsko pomanjkljivost tožbe. Zato je odveč pritožbeno opozorilo, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati k dopolnitvi tožbe. Le če je vloga (v tem primeru tožba) nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da jo popravi ali dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP).
pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - pogojna obsodba s posebnim pogojem - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - pridobitev protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - gospodarska družba - družbenik - fizična oseba
Sodišče mora ob določanju tako splošnega, kot tudi posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe slednja določiti tako, da ob vseh ugotovljenih okoliščinah še vedno sledi namenu pogojne obsodbe, ki se kaže v tem, da se že z izrekom opozorilne sankcije pri obtožencu doseže, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Z določanjem dodatnega pogoja, za katerega je ugotovljeno, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti niti v celotni preizkusni dobi, še manj pa v krajšem roku od le-te, bi bil izničen namen pogojne obsodbe kot takšne.
Kot protipravna premoženjska korist se obravnava vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. V obravnavani zadevi pa je premoženjsko korist pridobila tedaj še obstoječa gospodarska družba in ne obtoženec sam kot fizična oseba. Sama okoliščina, da je bil obtoženec zastopnik in hkrati eden od dveh družbenikov te gospodarske družbe (ki je prenehala in je že izbrisana iz sodnega registra), pa sama po sebi še ne pomeni, da je bila takšna premoženjska korist prenešena na obtoženca samega, saj slednje glede na to, da je premoženje pravne osebe ločeno od premoženja družbenikov, v postopku ni bilo niti zatrjevano, niti potrjeno z nobenim od izvedenih dokazov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da obtožencu ni odvzelo premoženjske koristi, povsem pravilna in zakonita.
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
osebni stečaj - priznana terjatev - res iudicata - pravni interes (pravna korist) za tožbo - odpadel pravni interes
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Posledica tega je, da pravna korist tožeče stranke za nadaljevanje postopka v pravdi preneha. Ponovno odločanje o priznanem delu zahtevka ni več potrebno niti mogoče.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00001880
ZPrCP člen 107, 107/2, 107/12.
izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - dolžnost odrediti strokovni pregled - odklonitev strokovnega pregleda
Oporekanje rezultatu alkotesta pa je lahko bodisi izrecno ali pa z odklonitvijo podpisa zapisnika. Po izraženem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, pa mora torej obvezno slediti faza odreditve strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom s strani poslujočega policista in le, če je bil strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odrejen, pa ga obdolženec odkloni, kot pravilno razloguje v obravnavanem primeru tudi prvo sodišče, je mogoče šteti, da nastopi domneva, po kateri je mogoče rezultat alkotesta pripisati obdolžencu.
Odreditev strokovnega pregleda oziroma preizkusa z merilnikom ob nestrinjanju z rezultatom alkotesta je namreč ključna za vzpostavitev domneve, da velja rezultat indikatorja, če preizkušanec v takem primeru strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odkloni.
Ta napaka v poslovanju, ko obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa potrjuje pravilnost zaključkov v izpodbijani sodbi v smeri, da obdolženec tako, kot to ves čas tudi v svojem zagovoru trdi, strokovnega pregleda, ki mu ni bil odrejen, tudi ni mogel odkloniti, zato posledično tudi ni mogoča vzpostavitev v določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP zapisane domneve, da se je obdolženec strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator.
ZZK-1 člen 24, 25.. ZAgrS člen 7.. ZPVAS člen 2, 2/2.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - agrarna skupnost - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - pravna oseba
ZZK-1 res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa to izhaja tudi iz 24. in 25. člena ZZK-1, ki kot imetnika pravic navaja le fizično ali pravno osebo.
Sporočilo stanja s hipoteko zavarovanega posojila v "tujem izvršilnem postopku" je priglasitev terjatve v smislu 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ, saj je dano z namenom sporočila, katera in koliko zavarovane terjatve se naj poplača. Tožnica je s priglasitvijo s hipoteko zavarovane terjatve v "tujem izvršilnem postopku" pokazala tisto aktivnost zoper dolžnika pred sodiščem za ugotovitev (nove višine) terjatve ali njeno izterjavo, ki jo OZ v 365. členu zahteva za pretrganje zastaranja.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Za zavrnitev odpusta obveznosti zaradi ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadošča že objektivno dejstvo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in da so izpolnjene vse druge okoliščine iz te določbe. Ker ni sporno, da so izpolnjene, dolžnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje, kako je prišlo do kazenske obsodbe.
SPZ člen 217, 217/2.. ZTLR člen 54, 54/1.. ODZ paragraf 479, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neprava (osebna) služnost - služnost poti - nepravilna služnost - priposestvovanje služnosti - prenosljivost pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
ODZ je v paragrafu 479 uredil tim. nepravilne služnosti, ki so po vsebini stvarne služnosti (predmetna služnost je v korist eni in v breme drugi nepremičnini, ko je moral lastnik trpeti določena dejanja), le da so ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta.
prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - dokazni predlog nasprotne stranke - neizvedba predlaganega dokaza
Tožena stranka se ne more sklicevati na kršitve ZPP, če sodišče ne izvede dokazov, ki jih predlaga nasprotna stranka. Vsaka stranka mora namreč dokaze, katerih izvedbo želi, predlagati sama.
zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe - poslovodenje - odpoklic poslovodje - prepoved razpolaganja z deležem - korporacijska upravičenja - odvzem glasovalne pravice na skupščini - načelo sorazmernosti - test sorazmernosti - test reverzibilnosti
Prepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi po trditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika.
Pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika.
Pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe mora biti zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo.
Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 301/7.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravočasnost predloga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - upnik v stečajnem postopku - v stečaju prerekana terjatev - vpliv pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje terjatve - ugotovitev obstoja terjatve - napačno poimenovanje vloge
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožena stranka sama, tožbeni zahtevek tožeče razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Upnik v stečajnem postopku prerekane terjatve mora v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka. Če upnik tega ne stori pravočasno, njegova terjatev nasproti stečajnemu dolžniku preneha v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima torej materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
Ne glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku (XII Pg 1762/2010) svojo prvo vlogo po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko vložila 18. 11. 2011 in jo tako tudi naslovila (1. pripravljalna vloga), je višje sodišče v novem odločanju upoštevalo kot pravočasno vlogo z dne 30. 5. 2011, na kateri je tožeča stranka sicer navedla opr. št. postopka po nasprotni tožbi, vendar pa ne gre spregledati pravilne označbe strank postopka in dejstva, da iz njene vsebine izhaja, da predlaga nadaljevanje postopka kot upnik po stečajnem dolžniku prerekane terjatve. To pa je smiselna navedba za ta gospodarski spor, ki ima opr.št. XII Pg 1762/2010. Nenazadnje niso izključene niti opravičljive ali neopravičljive napake v evidentiranju procesnih dejanj oziroma pomote pri naslavljanju vlog na sodišče.
Vloga tožeče stranke ni bila zavržena, zato je treba šteti, da je imela učinke pravočasnega predloga za nadaljevanje takoj, ko je rok začel teči.