zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - začasna odredba - pogoji za dovolitev začasne odredbe - poslovodenje - odpoklic poslovodje - prepoved razpolaganja z deležem - korporacijska upravičenja - odvzem glasovalne pravice na skupščini - načelo sorazmernosti - test sorazmernosti - test reverzibilnosti
Prepoved vsakršnega razpolaganja z dolžnikovim poslovnim deležem pomeni, da dolžnik ne samo, da poslovnega deleža ne more podariti, kot to zatrjuje pritožnica (s tem naj bi po trditvah iz predloga za zavarovanje izigral njeno predkupno pravico), ne more ga niti prodati ali obremeniti. Predlagano varstvo pritožničine predkupne pravice nima očitne zveze z nameravanim pravnim varstvom - zahtevkom na izključitev družbenika.
Pri družbi z dvema družbenikoma z enakim deležema poslovodenja ni mogoče mehansko ločiti od položaja družbenika.
Pri določitvi obsega dopustne začasne odredbe mora biti zveza med težo zatrjevane kršitve in predlagano prepovedjo.
Položaj dolžnika je zaščiten s pravnomočno sodbo, zato morajo biti okoliščine kršitve na strani dolžnika posebno težke, da je upravičeno z začasno odredbo spremeniti tako, s sodno odločbo pravkar vzpostavljeno stanje.
Ko je o zadevi vsebinsko (meritorno) odločeno s sodbo, se lahko bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z razlogi o odločilnih dejstvih nanaša na materialnopravna dejstva iz opisa dejanja, na druga pa le koliko odločitev o prvih, kot t.i. negativne predpostavke pogojujejo.
SPZ člen 217, 217/2.. ZTLR člen 54, 54/1.. ODZ paragraf 479, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neprava (osebna) služnost - služnost poti - nepravilna služnost - priposestvovanje služnosti - prenosljivost pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
ODZ je v paragrafu 479 uredil tim. nepravilne služnosti, ki so po vsebini stvarne služnosti (predmetna služnost je v korist eni in v breme drugi nepremičnini, ko je moral lastnik trpeti določena dejanja), le da so ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, kar pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklene pogodbo s tretjim, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zastopnik torej nikakor nima pravice do provizije, če pogodba sploh ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebiten trud.
odločanje o sporu o pristojnosti - negatorna tožba - gospodarski spor
Pravdni stranki v tem gospodarskem sporu sta res gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka.
stečaj zapuščine brez dedičev - sprememba zakona - prehodne in končne določbe - odgovornost države za zapustnikove dolgove - zapuščina brez dediča
Zakon o dedovanju je bil nazadnje spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C) (Ur. list RS št. 63-2687/2016), ki je bil objavljen 7.10.2016 in velja od 22.10.2016. Glede na prehodne in končne določbe se v tekočih zapuščinskih postopkih uporabljajo določbe spremenjenega zakona. Tako mora po določbi 142.a člena ZD zapuščinsko sodišče, preden izda sklep po 219. členu tega zakona (po tej določbi v primeru, ko sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravice do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja) objaviti oklic neznanim upnikom ter obvestiti Republiko Slovenijo in znane upnike o zapuščini brez dedičev.
Da je kritičnega dne sporno vratno krilo odprl v prelomljenem položaju, je tožnik pojasnil oziroma pokazal šele na po zaključku prvega naroka za glavno obravnavano opravljenem ogledu na kraju samem dne 14. 12. 2016. Prekluzija pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov je v obravnavanem primeru nastopila že z zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo pri sodišču istega dne, na kar so bile pravdne stranke tudi opozorjene, vendar dodatnih navedb in dokaznih predlogov niso podale. Ker pa oprava ogleda kraja škodnega dogodka predstavlja zgolj sredstvo dokazovanja pravno relevantnih okoliščin primera, ki pravočasnih zatrjevanj pravdnih strank ne more nadomestiti, pa tožnikova šele na ogledu podana pojasnila glede načina odpiranja spornih vrat, sploh, ko niti ni navajal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že prej, izhajajoč iz določbe 286. člena ZPP ne morejo šteti za pravočasna.
Tožnik odškodninsko obveznost druge toženke gradi na temelju določbe tretjega odstavka 138. člena OZ ta pa ne daje podlage za odškodninsko odgovornost, temveč se na njeni osnovi uveljavlja odgovornost za tako imenovano substituirano škodo. Na to odgovornost pa se glede na v sodni praksi kot pravni teoriji izražena stališča ne more sklicevati tisti, ki je škodno nevarnost povzročil sam.
Sporočilo stanja s hipoteko zavarovanega posojila v "tujem izvršilnem postopku" je priglasitev terjatve v smislu 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ, saj je dano z namenom sporočila, katera in koliko zavarovane terjatve se naj poplača. Tožnica je s priglasitvijo s hipoteko zavarovane terjatve v "tujem izvršilnem postopku" pokazala tisto aktivnost zoper dolžnika pred sodiščem za ugotovitev (nove višine) terjatve ali njeno izterjavo, ki jo OZ v 365. členu zahteva za pretrganje zastaranja.
Pritožbeno sodišče je pri pregledu izreka plačilnega naloga in opisa kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka napadene sodbe ugotovilo, da se opisa razlikujeta in ne gre za identični opis, kot to sicer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Člen 31 Ustave Republike Slovenije določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen zaradi kaznivega dejanja, za katerega je bil kazenski postopek zoper njega že pravnomočno končan, vendar do te okoliščine v obravnavani zadevi ni prišlo in se v pritožbah uveljavljana kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP pokaže kot neutemeljena. Poenostavljeno tolmačenje, da je načelo ne bis in idem kršeno tedaj, ko gre za isti historični dogodek, s katerim so izpolnjeni tako znaki prekrška, kot kaznivega dejanja, ne more biti uspešno. Okoliščine, da gre za že razsojeno stvar je treba presojati v vsakem primeru posebej in ne gre za avtomatizem, kot to zmotno meni zagovornica. V obravnavanem primeru namreč ne gre za že razsojeno stvar, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Sodna praksa na katero se v pritožbi sklicuje zagovornica N.Š. po oceni pritožbenega sodišča ni enaka obravnavani zadevi, saj so trditve pritožnice, da je očitek iz prekrška popolnoma identičen očitku v obtožbi, napačne, kot že navedeno.
nagrada izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - ustno podajanje mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Izvedenec pridobi pravico do plačila nagrade in stroškov za svoje delo, ko v celoti izpolni nalogo, ki mu jo je zastavilo sodišče. Ni pomembno, ali bo sodišče sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
S sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 271/2015 z dne 19. 5. 2015 je bilo o sporu med pravdnima strankama pravnomočno odločeno. Zoper tako sodbo ni rednega pravnega sredstva, torej ni pritožbe, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje (333. člen ZPP). Ustava in zakonodaja zagotavljata zgolj pravico do pritožbe, ki jo je toženec izkoristil. Ni pa možen nikakršen "ponoven pregled dokumentacije", za kar se zavzema toženec.
DDV - oprostitev plačila DDV - oddajanje nepremičnine v najem - izjema od pravila
Dajanje nepremičnine v najem pomeni izjemo, ki je oproščena plačila DDV, tudi če se daje v najem celotni objekt s povsem opremljenimi poslovnimi prostori (tudi z vgrajeno opremo, kot je električni agregat, rentgenska oprema za pregled oseb in prtljage itd. ter celo s pripadajočimi parkirnimi mesti, ki sicer predstavljajo izjemo po 2. alineji 2. točke 44. člena ZDDV-1).
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - prehodne in končne določbe
Če mora predlagatelj v primeru, ko predlaga vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo overjeno pred uveljavitvijo tega zakona, predlogu priložiti tudi listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, ni videti prav nobenega razloga, da bi bil v primeru, ko trdi da listine, na kateri je bilo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, sploh nima, ker se je uničila, v ugodnejši situaciji.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00001880
ZPrCP člen 107, 107/2, 107/12.
izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - dolžnost odrediti strokovni pregled - odklonitev strokovnega pregleda
Oporekanje rezultatu alkotesta pa je lahko bodisi izrecno ali pa z odklonitvijo podpisa zapisnika. Po izraženem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, pa mora torej obvezno slediti faza odreditve strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom s strani poslujočega policista in le, če je bil strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odrejen, pa ga obdolženec odkloni, kot pravilno razloguje v obravnavanem primeru tudi prvo sodišče, je mogoče šteti, da nastopi domneva, po kateri je mogoče rezultat alkotesta pripisati obdolžencu.
Odreditev strokovnega pregleda oziroma preizkusa z merilnikom ob nestrinjanju z rezultatom alkotesta je namreč ključna za vzpostavitev domneve, da velja rezultat indikatorja, če preizkušanec v takem primeru strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odkloni.
Ta napaka v poslovanju, ko obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa potrjuje pravilnost zaključkov v izpodbijani sodbi v smeri, da obdolženec tako, kot to ves čas tudi v svojem zagovoru trdi, strokovnega pregleda, ki mu ni bil odrejen, tudi ni mogel odkloniti, zato posledično tudi ni mogoča vzpostavitev v določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP zapisane domneve, da se je obdolženec strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator.
sklep o stroških postopka - nagrada za narok - enotna nagrada za narok - umik pritožbe - neplačilo sodne takse
Po drugem odstavku 14. člena ZOdvT lahko odvetnik prejme nagrado na vsaki stopnji. ZOdvT v 19. členu določa, da v primeru, če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Da je tožena stranka upravičena tudi do nagrade za narok v ponovljenem postopku, je utrjeno stališče sodne prakse.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
V zapuščinskem postopku je potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi lahko izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
mladoletni otrok kot oškodovanec - izločitev dokazov - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja
Položaj mladoletnih oseb, ki niso sposobne razumeti pomena navedene pravne dobrote je pod pogoji iz tretjega odstavka 236. člena ZKP izenačen s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, ki so dobroto uporabile. Tedaj je treba njihova obvestila, kot obvestila oseb, ki so potemtakem mogla razumeti pomen pravice, da niso dolžne pričati, po drugem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
pritožba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva umika pritožbe - pavšalni ugovor
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da je sodišče k plačilu ni pozvalo, mu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da so ji bila vsa pisanja v predmetnem postopku vročena na isti naslov in da je to tudi naslov, ki je kot poslovni naslov tožene stranke zaveden v AJPES.
spor majhne vrednosti - nesklepčnost tožbe - pravica do izjave - nedovoljeni pritožbeni razlogi - druga pripravljalna vloga - možnost uporabe novega dejstva ali novega dokaza - meje materialnega procesnega vodstva
Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz dejstev, ki so v njej navedena, četudi bi se vsa izkazala za resnična, ne bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Sama resničnost zatrjevanih dejstev in njeno dokazovanje na sklepčnost nima vpliva.
V drugi pripravljalni vlogi stranki načelno res ne smeta navajati novih dejstev. Drugače je le, če je to nujno zaradi navedb nasprotne stranke.