ZPP člen 319, 319/1, 343, 343/4. ZIZ člen 9, 9/3, 42.
pravna sredstva - pravni interes v pritožbenem postopku - klavzula o pravnomočnosti - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Čim je postopek zavarovanja s predhodno odredbo pravnomočno končan, ni več nobene potrebe in koristi za odločanje o ugovoru po izteku roka. Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje ne bi ponovno odločalo o ugovoru tožene stranke po izteku roka.
Glede pravnomočnosti sklepa je pomembno, kdaj je bil sklep izdan in vročen pravdnim strankam, ni pa pomembno, kdaj se je iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - dejansko prebivališče
V primeru preselitve tožene stranke že pred vložitvijo tožbe, kot jo tudi sam zatrjuje, osebna vročitev na naslovu formalno prijavljenega stalnega prebivališča ni možna niti na temelju določil o fikciji vročitve. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002 kot tudi upoštevaje argumentacijo ustavne odločbe U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009 je vročitev sodnega pisanja na podlagi pravila o fikciji vročitve iz 142. člena ZPP namreč vezana na naslov dejanskega prebivališča. Nezmožnost sklepanja sodišča o dejanskem prebivališču pravdne stranke za pravilnost fikcije vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP na naslov, kjer ta stranka dejansko ne biva ne zadostuje.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, kar pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklene pogodbo s tretjim, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zastopnik torej nikakor nima pravice do provizije, če pogodba sploh ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebiten trud.
Da je kritičnega dne sporno vratno krilo odprl v prelomljenem položaju, je tožnik pojasnil oziroma pokazal šele na po zaključku prvega naroka za glavno obravnavano opravljenem ogledu na kraju samem dne 14. 12. 2016. Prekluzija pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov je v obravnavanem primeru nastopila že z zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo pri sodišču istega dne, na kar so bile pravdne stranke tudi opozorjene, vendar dodatnih navedb in dokaznih predlogov niso podale. Ker pa oprava ogleda kraja škodnega dogodka predstavlja zgolj sredstvo dokazovanja pravno relevantnih okoliščin primera, ki pravočasnih zatrjevanj pravdnih strank ne more nadomestiti, pa tožnikova šele na ogledu podana pojasnila glede načina odpiranja spornih vrat, sploh, ko niti ni navajal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati že prej, izhajajoč iz določbe 286. člena ZPP ne morejo šteti za pravočasna.
Tožnik odškodninsko obveznost druge toženke gradi na temelju določbe tretjega odstavka 138. člena OZ ta pa ne daje podlage za odškodninsko odgovornost, temveč se na njeni osnovi uveljavlja odgovornost za tako imenovano substituirano škodo. Na to odgovornost pa se glede na v sodni praksi kot pravni teoriji izražena stališča ne more sklicevati tisti, ki je škodno nevarnost povzročil sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001736
ZPP člen 437, 437/1, 458, 458/1, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbene novote - zavarovalna pogodba - prometna nesreča - škoda - izvršba na podlagi verodostojne listine - predložitev neverodostojne listine - dodatna pravna podlaga za izdajo sklepa o izvršbi
Zlorabam kot jih opisuje tožena stranka bi se slednja lahko izognila, s tem da bi dokazala nastanek škode - preplačilo storitev.
Če sodišče najde pravno podlago, po kateri je tožbeni zahtevek utemeljen, njegova zavrnitev ni možna zgolj iz razloga, ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi listine, ki ni verodostojna listina.
Odločitev o tem, kateri račun je tožena stranka z navedenim plačilom plačala, v predmetni zadevi ni relevantna. Oba računa sta namreč zapadla v plačilo na isti dan. Od tega dne dalje so tako tekle zakonske zamudne obresti od zneskov po obeh vtoževanih računih. Ne glede na to, kateri od zneskov se je z izvršenim plačilom znižal, so zato slednje ostale enake. Tako je, neodvisno od tega, kateri račun je bil delno poplačan, ostal enak tudi dolg tožene stranke. Pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo šteti, da je bil plačan starejši račun, četudi bi bili utemeljeni, tako na samo odločitev ne morejo vplivati.
ODZ paragraf 836, 839. ZOR člen 371, 374, 388. ZIZ člen 79, 270, 270/1, 270/2. ZZK-1 člen 147.
civilna družba - skupni namen družbenikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Tožnika nista spremenila tožbenega zahtevka, temveč sta ga samo dopolnila oziroma konkretizirala. Še vedno namreč prvi tožnik zahteva enako kot v tožbi - polovico zneska dobička iz kapitala, ustvarjenega ob prodaji poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., za katerega pa je tekom postopka izvedel, da znaša 5.332.500,00 EUR in je zato s pripravljalno vlogo z dne 9. 1. 2013 zgolj dopolnil tožbo. Zastaralni rok, v kolikor se šteje, da je začel teči z dnem prodaje družbe A. d.o.o. 29. 6. 2006, je bil z dnem vložitve tožbe 14. 6. 2011 pretrgan.
pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - pogojna obsodba s posebnim pogojem - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - pridobitev protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - gospodarska družba - družbenik - fizična oseba
Sodišče mora ob določanju tako splošnega, kot tudi posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe slednja določiti tako, da ob vseh ugotovljenih okoliščinah še vedno sledi namenu pogojne obsodbe, ki se kaže v tem, da se že z izrekom opozorilne sankcije pri obtožencu doseže, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Z določanjem dodatnega pogoja, za katerega je ugotovljeno, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti niti v celotni preizkusni dobi, še manj pa v krajšem roku od le-te, bi bil izničen namen pogojne obsodbe kot takšne.
Kot protipravna premoženjska korist se obravnava vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja. V obravnavani zadevi pa je premoženjsko korist pridobila tedaj še obstoječa gospodarska družba in ne obtoženec sam kot fizična oseba. Sama okoliščina, da je bil obtoženec zastopnik in hkrati eden od dveh družbenikov te gospodarske družbe (ki je prenehala in je že izbrisana iz sodnega registra), pa sama po sebi še ne pomeni, da je bila takšna premoženjska korist prenešena na obtoženca samega, saj slednje glede na to, da je premoženje pravne osebe ločeno od premoženja družbenikov, v postopku ni bilo niti zatrjevano, niti potrjeno z nobenim od izvedenih dokazov. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da obtožencu ni odvzelo premoženjske koristi, povsem pravilna in zakonita.
Pritožbeno sodišče je pri pregledu izreka plačilnega naloga in opisa kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka napadene sodbe ugotovilo, da se opisa razlikujeta in ne gre za identični opis, kot to sicer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Člen 31 Ustave Republike Slovenije določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen zaradi kaznivega dejanja, za katerega je bil kazenski postopek zoper njega že pravnomočno končan, vendar do te okoliščine v obravnavani zadevi ni prišlo in se v pritožbah uveljavljana kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP pokaže kot neutemeljena. Poenostavljeno tolmačenje, da je načelo ne bis in idem kršeno tedaj, ko gre za isti historični dogodek, s katerim so izpolnjeni tako znaki prekrška, kot kaznivega dejanja, ne more biti uspešno. Okoliščine, da gre za že razsojeno stvar je treba presojati v vsakem primeru posebej in ne gre za avtomatizem, kot to zmotno meni zagovornica. V obravnavanem primeru namreč ne gre za že razsojeno stvar, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Sodna praksa na katero se v pritožbi sklicuje zagovornica N.Š. po oceni pritožbenega sodišča ni enaka obravnavani zadevi, saj so trditve pritožnice, da je očitek iz prekrška popolnoma identičen očitku v obtožbi, napačne, kot že navedeno.
povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - pravilnost izpolnitve - potrebni stroški - vpogled v uradni register trr - več transakcijskih računov - sklep o pravdnih stroških - poizvedbe v registru transakcijskih računov - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pravilo pri umiku tožbe je, da pravdni stroški bremenijo tožečo stranko. Besedilo razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila, pa pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da izpolnitev tožene stranke na drug TRR upravičenca pomeni nepravilno izpolnitev. Skladno s sodno prakso ni pomembno na katerega od več transakcijskih računov upravičenca, ki so namenjeni izvrševanju poslovnih transakcij, je plačilo opravljeno. V poslovni praksi se običajno sicer upošteva izbira prejemnika sredstev, ni pa mogoče zanikati pravilnosti izpolnitve na kateregakoli od upravičenčevih transakcijskih računov v Sloveniji. Izbira med več računi istega upravičenca namreč ni odločilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002354
ZPP člen 485, 485/1, 495. SZ-1 člen 9. OZ člen 190.
nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino - dejanska etažna lastnina - etažna lastnina - upravljanje večstanovajskih stavb - navidezna solastnina - nedokončana etažna lastnina - izvenknjižna etažna lastnina - neupravičena obogatitev
Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 9. člena SZ-1, po katerem določbe o upravljanju veljajo tudi za večstanovanjske stavbe v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. Skladno s pravno teorijo se v praksi pojavljajo tri oblike dejanske etažne lastnine - izvenknjižna etažna lastnina, nedokončana etažna lastnina in navidezna solastnina. V obravnavanem primeru gre za tako imenovano izvenknjižno etažno lastnino, ko niti stavba niti njeni posamezni deli (še) niso evidentirani v nepremičninskih evidencah. Enako pojem dejanske etažne lastnine razlaga tudi sodna praksa.
nagrada izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - ustno podajanje mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Izvedenec pridobi pravico do plačila nagrade in stroškov za svoje delo, ko v celoti izpolni nalogo, ki mu jo je zastavilo sodišče. Ni pomembno, ali bo sodišče sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
stečaj zapuščine brez dedičev - sprememba zakona - prehodne in končne določbe - odgovornost države za zapustnikove dolgove - zapuščina brez dediča
Zakon o dedovanju je bil nazadnje spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C) (Ur. list RS št. 63-2687/2016), ki je bil objavljen 7.10.2016 in velja od 22.10.2016. Glede na prehodne in končne določbe se v tekočih zapuščinskih postopkih uporabljajo določbe spremenjenega zakona. Tako mora po določbi 142.a člena ZD zapuščinsko sodišče, preden izda sklep po 219. členu tega zakona (po tej določbi v primeru, ko sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravice do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja) objaviti oklic neznanim upnikom ter obvestiti Republiko Slovenijo in znane upnike o zapuščini brez dedičev.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
mladoletni otrok kot oškodovanec - izločitev dokazov - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja
Položaj mladoletnih oseb, ki niso sposobne razumeti pomena navedene pravne dobrote je pod pogoji iz tretjega odstavka 236. člena ZKP izenačen s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, ki so dobroto uporabile. Tedaj je treba njihova obvestila, kot obvestila oseb, ki so potemtakem mogla razumeti pomen pravice, da niso dolžne pričati, po drugem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
pritožba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva umika pritožbe - pavšalni ugovor
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da je sodišče k plačilu ni pozvalo, mu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da so ji bila vsa pisanja v predmetnem postopku vročena na isti naslov in da je to tudi naslov, ki je kot poslovni naslov tožene stranke zaveden v AJPES.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002167
ZPP člen 5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 458. OZ člen 154, 154/4, 190, 299, 395, 395/1, 404.
spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - prometna nesreča - odgovornost za poškodbe potnika - neupravičena obogatitev - odpadla podlaga - dvakratno plačilo - solidarna obveznost - izpolnitev obveznosti - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Če za škodo, ki jo v nezgodi premikajočih se vozil utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. V primeru solidarne obveznosti lahko upnik (ki je v obravnavanem primeru toženec) zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni obveznost popolnoma izpolnjena, pri čemer, kot to določa prvi odstavek 395. člen OZ, obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni. Po izpolnitvi enega izmed dolžnikov, so torej vsi ostali dolžniki prosti. Glede na to, da je tožnica kot solidarna dolžnica tožencu odškodnino izplačala potem, ko je bila tožencu na podlagi poravnave že povrnjena vsa škoda, ki jo je utrpel v prometni nezgodi s strani Zavarovalnice Z., je tako zaradi poprejšnje popolne izpolnitve enega izmed solidarnih dolžnikov pravna podlaga za izplačilo odškodnine s strani tožnice odpadla.
ZPP člen 8, 214, 214/2, 215, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-14, 481. OZ člen 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stvarna pristojnost - izpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi gre za spor med tožečo stranko, podjetjem, in tožencem, odvetnikom zasebnikom, zaradi plačila. Toženec je odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, in ni subjekt iz 481. člena ZPP.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 453, 455, 455/1, 495, 495/1. OZ člen 191, 191/1, 287.
skrbnost dobrega strokovnjaka - nekvalitetno opravljena dela - izpolnitvena zamuda - vrstni red vračunanja izpolnitve - refundacija - nasprotna tožba - pobotni ugovor - pravila vračanja - vročanje v hišni predalčnik - fikcija vročitve - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - prepozen predlog za postavitev izvedenca
Po presoji pritožbenega sodišča je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, saj ji je bilo vabilo vročeno s t.i. fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP. Dne 23. 11. 2016 je bilo toženi stranki v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem je potrebno pisanje dvigniti. Ker tožena stranka v tem času pisanja ni dvignila, je po poteku tega roka nastopila zakonska fikcija vročitve, na kar je bila tožena stranka v obvestilu opozorjena. Po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega izhaja, da je tožena stranka s prejemom obvestila vedela, da jo na pošti čaka pismo sodišča, pa ga kljub temu v roku 15 dni ni dvignila. Ker ne trdi, da obvestila, ki ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku, ni prejela, ali da je njen hišni predalčnik ustrezen, je bila vročitev pravilno opravljena že s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo potrebno pisanje dvigniti. V obvestilu pa je bila opozorjena tudi na to, da bo v primeru neustreznega predalčnika pisanje vrnjeno sodišču. Ker je vročevalec ugotovil, da je hišni predalčnik tožene stranke neustrezen (se odpira), je pismo vrnil sodišču. Naslovnik mora sam poskrbeti za to, da ima ustrezen hišni predalčnik, sicer trpi posledice, ki jih takšna neskrbnost prinese.
Tožena stranka, ki trdi, da jo je tožeča stranka oškodovala, pa tudi ni uveljavljala procesnega pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, s katero bi od tožeče stranke zahtevala plačilo zatrjevane škode. Zato tožena stranka izven procesno predvidenih načinov uveljavljanja odškodnine ne more doseči poračunavanja plačanih (a po lastnem mnenju neupravičeno zaračunanih) in neplačanih računov. Tožena stranka pa z navedbo, da se od neplačanih računov odštejejo plačani računi za izdelavo končnih izkazov (t.i. 13. računi) ne more uspeti tudi zato, ker zakon določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice plačanega zahtevati nazaj (prvi odstavek 191. člena OZ).