izvedenina - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - dodatna vprašanja izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Cenilec pridobi pravico do nagrade in pravico do povračila stroškov za izvedensko delo šele, ko v celoti opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom sodišča. Kadar mora cenilec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki mu jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo, pa mu pripada nagrada tudi za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja oziroma cenitve.
ZPP člen 8, 214, 214/2, 215, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-14, 481. OZ člen 9.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stvarna pristojnost - izpolnitev pogodbene obveznosti
V obravnavani zadevi gre za spor med tožečo stranko, podjetjem, in tožencem, odvetnikom zasebnikom, zaradi plačila. Toženec je odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, in ni subjekt iz 481. člena ZPP.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 453, 455, 455/1, 495, 495/1. OZ člen 191, 191/1, 287.
skrbnost dobrega strokovnjaka - nekvalitetno opravljena dela - izpolnitvena zamuda - vrstni red vračunanja izpolnitve - refundacija - nasprotna tožba - pobotni ugovor - pravila vračanja - vročanje v hišni predalčnik - fikcija vročitve - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - prepozen predlog za postavitev izvedenca
Po presoji pritožbenega sodišča je bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, saj ji je bilo vabilo vročeno s t.i. fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP. Dne 23. 11. 2016 je bilo toženi stranki v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem je potrebno pisanje dvigniti. Ker tožena stranka v tem času pisanja ni dvignila, je po poteku tega roka nastopila zakonska fikcija vročitve, na kar je bila tožena stranka v obvestilu opozorjena. Po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega izhaja, da je tožena stranka s prejemom obvestila vedela, da jo na pošti čaka pismo sodišča, pa ga kljub temu v roku 15 dni ni dvignila. Ker ne trdi, da obvestila, ki ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku, ni prejela, ali da je njen hišni predalčnik ustrezen, je bila vročitev pravilno opravljena že s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo potrebno pisanje dvigniti. V obvestilu pa je bila opozorjena tudi na to, da bo v primeru neustreznega predalčnika pisanje vrnjeno sodišču. Ker je vročevalec ugotovil, da je hišni predalčnik tožene stranke neustrezen (se odpira), je pismo vrnil sodišču. Naslovnik mora sam poskrbeti za to, da ima ustrezen hišni predalčnik, sicer trpi posledice, ki jih takšna neskrbnost prinese.
Tožena stranka, ki trdi, da jo je tožeča stranka oškodovala, pa tudi ni uveljavljala procesnega pobotnega ugovora niti ni vložila nasprotne tožbe, s katero bi od tožeče stranke zahtevala plačilo zatrjevane škode. Zato tožena stranka izven procesno predvidenih načinov uveljavljanja odškodnine ne more doseči poračunavanja plačanih (a po lastnem mnenju neupravičeno zaračunanih) in neplačanih računov. Tožena stranka pa z navedbo, da se od neplačanih računov odštejejo plačani računi za izdelavo končnih izkazov (t.i. 13. računi) ne more uspeti tudi zato, ker zakon določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice plačanega zahtevati nazaj (prvi odstavek 191. člena OZ).
spor majhne vrednosti - kupoprodajna pogodba - trditveno in dokazno breme - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker toženki ni uspelo izpodbiti tožbenih trditev, da ji je bilo blago tudi dobavljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ga je dolžna tudi plačati.
Delni odvzem poslovne sposobnosti predstavlja hud poseg v posameznikovo življenje in njegove pravice, zato ga je potrebno presojati restriktivno in v skladu z načelom sorazmernosti.
izvršilni stroški - odgovor na ugovor - potrebni stroški - napačen poziv sodišča
Upnica se neutemeljeno zavzema za pravno priznanje stroška odgovora s sklicevanjem na poziv sodišča prve stopnje, da poda odgovor na ugovor. Četudi sodišče zmotno pozove upnika, mora pri končni odločitvi o stroških ostati v okviru materialnega prava, ki določa povrnitev stroškov na podlagi presoje vsebine vloge. Siceršnje nepravilno ravnanje sodišča prve stopnje ne more biti razlog za nadaljnjo kršitev. Če bi bil upnici v pojasnjeni situaciji priznan strošek odgovora le zato, ker je bil poziv upnici napačen, bi sodišče v končni posledici dolžnika obremenilo s povrnitvijo stroška, ki ni bil potreben, kar bi bila nezakonita stroškovna odločitev.
podjemna pogodba - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - vpogled v poslovne knjige - pregled avtomobila - dokazovanje z izvedencem - ponovno odločanje brez nove glavne obravnave - pribava listin - pribava listine s strani sodišča - takojšnje grajanje procesne kršitve - grajanje napak opravljenega dela
Sodišče prve stopnje je jasno pojasnilo, da določenih dokazov (vpogled v poslovne knjige tožeče stranke, pregled avtomobila) ne more opraviti, ker samo nima strokovnih znanj za te preglede. Toženec bi moral substancirano navesti, kaj naj izvedenec ekonomske in avtomobilske stroke ugotovi, za to pravočasno predlagati dokaze in nato po pozivu sodišča tudi založiti predujem za stroške. Tožena stranka v tej pravdi ni substancirano podala ustreznih dokaznih predlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00001966
OZ člen 287, 288.. ZIZ člen 38, 38/8, 38/9.. ZPP člen 154, 154/2, 212.
izvršilni stroški - načelo uspeha - pravočasna priglasitev stroškov - vrstni red vračunanja izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku uporabilo merilo uspeha s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak pristop pa nujno vpliva na razlago pravnega standarda takojšnje priglasitve stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ) na način, da se ne nanaša na posamezni strošek (strošek ugovora, odgovora na ugovor, naroka, pripravljalne vloge), ampak celoto stroškov ugovornega postopka. Stranki ne bosta prepozni, če bosta priglasili stroške takoj, ko bo znan celoten njihov obseg, torej takoj po zadnjem dejanju v ugovornem postopku pred izdajo sklepa o ugovoru.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sodba na podlagi pripoznave
Glede na to, da je bilo zamujeno procesno dejanje opravljeno 28. 1. 2017 in je torej tedaj razlog za zamudo prenehal, bi moral toženec tedaj ali najkasneje v nadaljnjih petnajstih dneh predlagati vrnitev v prejšnje stanje in v njem zatrjevati opravičljiv razlog za zamudo (ter predložiti dokaze za svoje navedbe). V pritožbi, vloženi 22. 2. 2017, podane navedbe, ki bi mogle opravičevati zamudo, so torej prepozne.
Taksna obveznost obstaja. Nasprotna udeleženka je vložila pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta. S tar. št. 9641 ZST-1 je za táko pritožbo predpisana sodna taksa v višini 30,00 EUR. Pritožnica ne zatrjuje, da bi to sodno takso že plačala; spisovni podatki pa plačila tudi ne potrjujejo.
postopek v sporu majhne vrednosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - sodba na podlagi pripoznave
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je (hkrati z opravo zamujenega procesnega dejanja) treba vložiti v petnajstih dneh od prenehanja vzroka za zamudo (drugi odstavek 117. člena ZPP).
ZIZ člen 16, 16/1, 32, 32/1, 107, 107/4.. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/1, 57, 57/1.. ZPP člen 343, 343/1, 346.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na premoženju zakonca - sklep o rubežu - pritožba dolžnikovega dolžnika - nedovoljena pritožba
1. točka 16. člena ZIZ opredeljuje terjatev kot upnikovo pravico zoper dolžnika do denarnega zneska. Držijo navedbe upnika, da sta dolžnik in X. G. zakonca, in da premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času trajajoče zakonske (življenjske) skupnosti z delom, predstavlja skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)), vendar ko gre za rubež terjatve, ki jo ima dolžnik do tretjega, v konkretnem primeru upnik zatrjuje, da ima dolžnik terjatev do X. G., mora biti terjatev konkretizirana in določno opredeljena kot obveznost zakonca drugemu zakoncu plačati denarni znesek oziroma, da obstaja terjatev do drugega zakonca kot dolžnika, temelječa na določeni pravni podlagi z opredelitvijo zneska terjatve v nominalnem ovrednotenju ter njeno zapadlostjo (kot npr. izplačilo deleža prikrajšanega zakonca na denarnih sredstvih, ki so skupno premoženje) in ne zgolj kot splošna deklarirana pravica, ki pripada enemu zakoncu na skupnem premoženju kot skupnih prihodkih od opravljanja dejavnosti.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10, 34a, 34a/7. ZPP člen 195.
sodna taksa za ugovor - solidarni dolžniki - navadna sospornika - zavezanec za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Upnik je vložil predlog za izvršbo zoper dva dolžnika, družbo M. d.o.o., in fizično osebo T. P. Vsak od dolžnikov je vložil samostojni ugovor. Tudi če pritožnik trdi, da naj bi bila družba glavni dolžnik, drugodolžnik kot fizična oseba pa porok, je dejstvo, da upnik uveljavlja terjatev zoper oba dolžnika kot solidarna dolžnika. Vsaka od strank je zato v tem postopku samostojna stranka in njegova dejanja ali opustitve ne koristijo ali ne škodijo drugim sospornikom (primerjaj 195. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 3. točko prvega odstavka ZST-1). Ker ZST-1 izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, kar sta dolžnika v tem izvršilnem postopku, ne vsebuje, je določena taksna obveznost obeh dolžnikov v prvem odstavku 3. člena ZST-1, po katerem mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Izjema, da bi oba dolžnika plačala le eno takso, kar pritožnik sedaj uveljavlja v pritožbi, bi veljala le v primeru, ko bi šlo za nerazdelno taksno obveznost, ki jo ZST-1 določa v devetem odstavku 3. člena. To pa v tem primeru glede na uvodno obrazložitev, ker sta dolžnika navadna sospornika, ne velja.
vzročna zveza - obseg škode - teorija adekvatne vzročnosti
Pravno upošteven vzrok škode je lahko le škodni dogodek, ki mu kot redni učinek ustreza konkretna škoda.Le v primeru, če bi imel tožnik pred škodnim dogodkom že obrabo kolenskega sklepa v delu med golenico in stegnenico, ki mu ne bi povzročala težav (bolečin), bi bilo obravnavani poškodbi kolenskega sklepa pripisati vse nastale težave, torej tudi vse bolečine v posledici obrabe, ki je obstajala že prej, pa ni povzročala bolečin.
Sodišče prve stopnje je v pozivu toženi stranki, naj odgovori na tožbo, resda napačno navedlo, da gre za spor zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, namesto zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vendar ta okoliščina ne utemeljuje vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 17, 17/1, 17/1-6.. ZSVarPre člen 20, 20/1, 23, 23/1.
varstveni dodatek - dohodkovni in premoženjski cenzus
Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu opozorilo je, da je pri ugotavljanju dohodkovnih in premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka potrebno upoštevati prejemek z dne 20. 9. 2011, torej znesek 2.621,00 EUR, kot pravno relevantni dohodek ali znotraj pravno relevantnega premoženja, ne pa kot eno in drugo.
I. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje - obrazložitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pripombe na izvedensko mnenje
Tožnica je v postopku pred sodiščem prve stopnje obrazloženo ter s sklicevanjem na konkretno medicinsko dokumentacijo ugovarjala podanemu izvedenskemu mnenju in predlagala, da se postavi novega sodnega izvedenca. Tudi na zaslišanju je sodnemu izvedencu postavljala konkretna vprašanja, nato pa substancirano vztrajala pri pridobitvi novega izvedenskega mnenja in grajala zavrnitev tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje bi se moralo do njenih konkretnih in obrazloženih ter za odločitev v zadevi relevantnih pripomb, opredeliti in torej obrazložiti, zakaj jih ne sprejema. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je nujno, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče prve stopnje se, kot utemeljeno opozarja pritožba, do njenih pripomb sploh ni opredelilo. Posledično je tudi zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga utemeljena samo pavšalno in nekonkretizirano. Ker je sodišče prve stopnje kršilo dolžnost opredelitve in tožnici odvzelo možnost sodelovanja v postopku, je podana še kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZSVarPre člen 6, 6/3, 28, 29, 29/1, 35.. ZUPJS člen 29.
denarna socialna pomoč - krivdni razlog
V 28. členu ZSVarPre so določeni krivdni razlogi, zaradi katerih denarne socialne pomoči, četudi so za to izpolnjeni drugi zakonski pogoji, ni mogoče priznati. Do denarne socialne pomoči tako ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve, oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Po 11. točki 28. člena ZSVarPre se kot krivdni razlog šteje izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. Vendar se krivdni razlogi v primerih, določenih v 29. členu ZSVarPre, izključijo.
Po 1. odstavku 29. člena ZSVarPre se ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči razlog iz 11. točke 2. odstavka 28. člena tega zakona po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona, v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanju upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neopravičenega prenehanja izvrševanja dogovora. Pomeni, da krivdni razlog iz 11. točke 2. odstavka 28. člena ZSVarPre po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka nima več za posledico odklonitve priznanja denarne socialne pomoči, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - poslovna sposobnost - duševna bolezen
Tožnica je imela v obdobju, ko je bila sklenjena sporna pogodba o zaposlitvi in nadaljnjem obdobju, ko ji je tožena stranka v podpis ponudila anekse, paranoidno blodnjavo motnjo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pogodba o zaposlitvi (vključno z aneksi) nična. Tožnica namreč zaradi duševne bolezni ni bila sposobna veljavno izraziti volje, potrebne za veljavno sklenitev pogodbe.
Ker vložnik vloge z dne 27. 3. 2017 v postavljenem roku ni popravil tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je sodišče njegovo nepopolno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Ta določa, da če vložnik vloge ne popravi ali je dopolni tako, da je primerna za obravnavo, sodišče vlogo zavrže.