trditveno in dokazno breme - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - škodni dogodek - padec na spolzkih tleh - denarna odškodnina - obstoj protipravnosti - vzročna zveza - elementi civilnega delikta
V skladu z določbo 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, zato sodišče del izpovedbe tožnice, ki presega trditveno tožbeno podlago, pravilno ni upoštevalo. Tudi sodna praksa je enotna, da dokazi ne morejo nadomestiti trditvene podlage.
ZFPPIPP člen 132, 132/3. ZIZ člen 165, 165/3. ZSReg člen 11, 11/2, 17, 17/1, 17/2, 34, 36, 36/1, 39, 40, 40/3.
vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - pravica do pritožbe - prizadeti udeleženec - pravne posledice začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka
Drži sicer pritožbeno izvajanje, da gre v obravnavani zadevi za postopek vpisa zaznambe sklepa o izvršbi, ki se izvede po uradni dolžnosti in ki ga sproži izvršilno sodišče. Zanj skladno z v pritožbi citirano sodno prakso velja, da registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis iz 34. člena ZSReg izvede zgolj v omejenem obsegu in da ni pristojno presojati, ali je odločitev izvršilnega sodišča glede (zaznambe) izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca pravilna ali ne. Sodišče prve stopnje s svojo presojo v obravnavani situaciji ni ravnalo v nasprotju s pravkar povedanim. Izpodbijana odločitev ne temelji na presoji vsebinske (ne)pravilnosti sklepa o izvršbi. Vanjo se namreč sodišče prve stopnje sploh ni spuščalo. Temelji na objektivnem dejstvu, do katerega je prišlo po izdaji sklepa o izvršbi, t.j. začetku stečajnega postopka nad prvim udeležencem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba tovrstne okoliščine, ki imajo določene pravne posledice, upoštevati po uradni dolžnosti v postopkih, ki se nanašajo na (položaj) stečajnega dolžnika.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Popis in ocena zapuščinskega premoženja predstavlja ukrepe za zavarovanje in zaščito pravic in interesov dedičev, volilojemnikov in upnikov. Popis in ocena predstavljajo dokaz o tem, katero premoženje je obstajalo v času smrti zapustnika in o tem, kakšna je bila vrednost tega premoženja v času zapustnikove smrti. Zapuščinsko sodišče odloči o tem z odločbo, pri čemer popis ne obsega le nepremičnega in premičnega premoženja, ki ga je imel v posesti pokojnik ob svoji smrti (prvi odstavek 185. člena ZD), temveč tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem, z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi, ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo (drugi odstavek 185. člena ZD).
stroški v postopku zavarovanja - zmotna uporaba materialnega prava - dovolitev zavarovanja - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti zavarovanje tudi za stroške postopka zavarovanja, kot je to predlagal upnik. Glede na to, da sodišče v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dovoli tudi izvršbo za stroške izvršilnega postopka, odmerjene v sklepu o izvršbi, in za nadaljnje izvršilne stroške, ki niso določeni v izvršilnem naslovu, ki je podlaga za izvršbo, je ob smiselni uporabi določbe 239. člena ZIZ treba smiselno enako postopati tudi v postopku zavarovanja in zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini dovoliti tudi za stroške, ki bodo nastali v postopku zavarovanja. Pri presoji je treba namreč upoštevati, da je bistvo zastavne pravice (hipoteke) v tem, da se v primeru neplačila terjatev upnika poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00079180
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 34, 34/1, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2. URS člen 22, 23.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - insolventnost dolžnika - pogodba o odstopu terjatve
Za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika morajo biti izpolnjene ne samo predpostavke v zvezi z obdobjem izpodbojnosti in objektivnim ter subjektivnim pogojem izpodbojnosti, ampak tudi predpostavka, da je dolžnik opravil izpodbijano dejanje v času insolventnosti. Navedeno velja tudi za neodplačna razpolaganja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti). Stanje insolventnosti dolžnika je tako pogoj za izpodbojnost neodplačnega pravnega dejanja. Za izpodbojnost tovrstnega dejanja je brez pomena le okoliščina, ali je oseba, ki je prejela neodplačno izpolnitev, za obstoj insolventnosti dolžnika vedela ali bi morala vedeti.
OZ člen 51, 51/2, 55, 55/1, 65, 65/2, 122, 122/1, 434, 649, 649/2. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
gradbena pogodba - obličnost - neizpolnitev pogodbe - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - enostranski odstop od pogodbe - dvojna ara - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Privolitev v prenos pogodbe pa je veljavna samo, če je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za sklenitev prenesene pogodbe. Drugi odstavek 51. člena OZ določa, da zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki je nična, če iz namena predpisa, s katerim je bila določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 55. člena OZ). V primeru gradbene pogodbe zakonsko predvidena oblika ni predpisana v javnem interesu, temveč v interesu pogodbenih strank in bi torej v tem primeru bila pisnost dogovora o prenosu pogodbe na družbo A., d. o. o. predvsem v interesu tožnika. V skladu s 434. členom OZ se izpolnitev prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil obveznost nasproti njegovemu upniku. V tem primeru se tako ustvarja zgolj pravno razmerje med dolžnikom in tretjim kot prevzemnikom izpolnitve, ne pa tudi med prevzemnikom in upnikom, ki tudi nima pravice terjati izpolnitev od prevzemnika.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več vrst zahtevkov - ugovor stvarne pristojnosti - kredit v CHF
V takšnih primerih, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se hkrati izreče za stvarno nepristojno (oziroma ugovor stvarne pristojnosti zavrne), je pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
V skladu s 43. členom ZPP se v primeru, če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki se naj zavaruje; če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki se naj zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. Enako naj bi po stališču pravne teorije veljalo tudi tedaj, ko se s tožbo zahteva izbris zastavne pravice, kot to zahteva tožnik v obravnavani zadevi.
V zvezi z izbrisnim zahtevkom je namreč med strankama sporno, ali obstaja terjatev v znesku 21.000,00 EUR, ki upravičuje vpisano hipoteko na nepremičnini tožnikov.
skupno starševstvo - sprememba sodne poravnave - največja korist otroka
Utemeljitev, da mora sodišče v primeru nesoglasja staršev prepustiti otroka v varstvo in vzgojo samo enemu staršu, ni v skladu z Ustavo RS in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), še manj pa udejanji drugi odstavek 6. člena DZ, po katerem pripada starševska skrb skupaj obema staršema in jo izvajata oba sporazumno v skladu s koristjo otroka (prvi odstavek 151. člena DZ).
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je preživljanje skupnih vikendov bistveno za kvalitetno preživljanje časa v družini
Tako je sodišče druge stopnje razdelilo tedne na parne in neparne. V parnem tednu ima mama hčerki 7 dni (ves teden od ponedeljka do nedelje), v neparnem pa ima mama hčerki v ponedeljek (do 18.00 ure), ko ju preda očetu na naslovu njegovega stalnega prebivališča in oče preživi s hčerkama do nedelje do 18.00 ure, ko ju preda mami na naslovu njenega stalnega prebivališča.
Hkrati pa lahko starša planirata prostočasne aktivnosti v času, ko sta pri njiju tudi v naprej. Mama ob ponedeljkih v neparnem tednu preda očetu hčerki na njegovem naslovu, tako da jima odpelje zraven vse stvari, ki jih potrebujeta pri očetu.
V zvezi z valorizacijo preživnine sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je le-ta v primeru preživnine zakonsko določena, razen če bi se starša dogovorila drugače.
Prav tako pa v zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je uveljavljanje otroškega dodatka in olajšave za vzdrževane člane predmet upravnega oziroma davčnega postopka.
Pravilna je tudi odločitev glede tega, da sodišče prve stopnje v določitev stalnega prebivališča za mld. otrok ni posegalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083536
Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21. OZ člen 326. ZPP člen 353.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - učinek direktive - varstvo potrošnikov - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - učinkovanje ex tunc - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - načelo prepovedi retroaktivnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - valutna klavzula v CHF - predpogodbena dolžnost informiranja - varovanje javnega interesa v postopku - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - konverzija - prenovitev (novacija) pogodbe
Pravna podlaga za presojo so torej ZPotK in ZVPot ter temeljna načela OZ, ki so veljala v času sklepanja pogodb, vse v okviru minimalne harmonizacije z Direktivo. Nepoštenost pogoja glede vračila posojila, vezanega na tujo valuto, je treba presojati tudi, če je jasen, kar terja uporabo določb ZVPot, enako velja za pomanjkljivo pojasnilno dolžnost, če banka ni ravnala s profesionalno skrbnostjo in se je vzpostavil razkorak glede vsebine tveganja in neenakomerne porazdelitve bremen tveganja, oboje v škodo potrošnika, ter s tem znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih, kar je moč opredeliti kot nedopustne pogoje iz prve do četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot. Ob tehtanju, ali so v konkretnem primeru izpolnjene te zakonske predpostavke, je bilo temeljno vrednostno izhodišče, da je potrošnik v razmerju do ponudnika kredita v podrejenem položaju glede ravni obveščenosti in pogajalskih sposobnosti, zato Direktiva varuje njegov pravni položaj z zahtevo po transparentnosti, ki se udejanja z uravnoteženjem asimetrije med položajem ponudnika in položajem potrošnika, česar pa ni mogoče zagotoviti, če potrošnik ni bil obveščen o vseh bistvenih elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti.
prepoved vznemirjanja - kriterij uspeha strank - delež stroškov - odločanje o stroških postopka
Ker do umika tožbe ni prišlo in je sodišče tudi o zahtevku na prepoved vznemirjanja odločilo s sodbo, je pravilna odločitev z uporabo kriterija po načelu uspeha, kot to določa drugi odstavek 154. člena ZPP.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2, 41, 41/1, 47, 47/4, 47a, 49, 49/2, 49/5, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/1-3, 51/1-4.
izvedensko delo - nagrada izvedencu za delo - zahtevnost izvedenskega dela - obseg dela - višina nagrade - pregled s strani sodnega izvedenca
Pravilnik v prvem odstavku 39. člena določa, da pripada za preglede ali oglede sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51,00 EUR, vendar skupno največ 408,00 EUR. Ne glede na to pa drugi odstavek 39. člena Pravilnika določa, da pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu pri pregledu ali ogledu, ki traja več kot osem ur, poleg zneska iz prvega odstavka 39. člena Pravilnika, dodatnih 51,00 EUR za vsake nadaljnje začete pol ure. Pravilnik torej v prvem odstavku govori o več pregledih, za katere pripada izvedencu nagrada največ v višini 408,00 EUR.
Za primer, ko posamezni pregled ali ogled traja več kot 8 ur, pa Pravilnik določa dodatno plačilo.
skupno starševstvo - sklep o začasni odredbi - denarna kazen - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - varstvo koristi otroka - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vpis otroka v osnovno šolo
Glede pritožbenih očitkov, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi priči B. B. in C. C., pritožbeno sodišče odgovarja, da pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati koristi mld. otrok.
Sodišče druge stopnje na tem mestu izpostavlja, da glede na zgoraj opisane okoliščine primera odgovornosti za odločitev sodišča prve stopnje ne gre prelagati na ramena mld. A., ki bo kmalu dopolnila 6 let. Za odločitev, da je v njeno največjo korist, da se šola v X., ne govori zgolj njeno izraženo mnenje, temveč predvsem na druge okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je v [...] okolju dalje časa živela, da je vanj bolj vpeta, da ima tam bolj razvejano socialno mrežo, da je bolj navajena na [...] narečje in da bo z vrstniki iz vrtca, ki jih pozna, nadaljevala tudi osnovnošolsko izobraževanje, kar pomeni, da bo njen prehod v osnovno šolo lažji. Vse to kaže na to, da se na [...] počuti bolj domače kot v [...], da bo s tem zagotovljena določena kontinuiteta in stabilnost v njenem življenju, zato je v njeno največjo korist, da tam začne z osnovnošolskim izobraževanjem.
Sicer pa je sodna taksa odmerjena zgolj v znesku 30,00 EUR, tako da sodna taksa za pritožbo ni nesorazmerno visoka in jo je pritožnik sposoben plačati, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, na da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00078943
URS člen 20, 20/1, 22, 23, 25, 29. ZKP člen 2, 5, 16, 17, 184, 184/1, 184/2, 184/3, 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - pravica do obrambe - obtožnica - nezakonito pridobljen dokaz - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Preiskava se ne konča s sodno odločbo, temveč z dopisom, s katerim preiskovalni sodnik pošlje sodni spis državnemu tožilcu. Slednje praviloma stori po spoznanju, da je dejansko stanje zadeve v zadostni meri razjasnjeno, da tožilcu omogoča odločitev o nadaljevanju postopka z vložitvijo obtožnice oziroma z odstopom od pregona. Vendar pa je preiskovalni sodnik izrecno omejen z drugim stavkom prvega odstavka 184. člena ZKP, kadar je obdolženec v priporu in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več dopustno podaljšati. Časovno je omejen tudi državni tožilec (tretji odstavek 184. člena ZKP), ki mora obtožnico, v kateri predlaga podaljšanje pripora, vložiti najmanj 5 dni pred iztekom pripora.
Iz pritožbenih navedb zagovornic je jasno, da ocena o domnevni nezakonitosti dokazov predpostavlja podrobno razčiščevanje okoliščin v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo, zato ni mogoče soglašati z obrambnim stališčem, da je že na prvi pogled jasna nezakonitost dokazov.
Zagovornik ne more uspeti z navedbami, da je bila hudodelska združba razbita, prepovedana droga zasežena, obdolženec pa nima ne sredstev za nadaljevanje očitanih kaznivih dejanj ne možnosti in povezav, da bi lahko ponovno nabavil prepovedano drogo, prav tako nima sredstev za njihovo nadaljnjo prodajo. Nevarnost ponovitve se namreč ne nanaša nujno na ponovitev kaznivega dejanja v točno določeni obliki, torej z istimi soobdolženci oziroma v istem izvršitvenem načinu, temveč na ponovitev istovrstnega kaznivega dejanja oziroma dejanja, ki je z obravnavanim v neki smiselni vsebinski zvezi.
Kršitve pravice do vpogleda v spis ni mogoče enačiti z neposredovanjem celotnega spisa obdolženčevi obrambi in nezmožnostjo izdelave kopij.
DZ člen 141, 141/1, 141/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba ureditve stikov - spremenjene razmere - načelo otrokove koristi - predlog za začasno odredbo - kršitev pravice do obravnavanja - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po določbi prvega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (osmi odstavek 141. člena DZ).
dogovor o plačilu odvetniških storitev - ustni dogovor - konvalidacija ustne pogodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker je bilo materialno pravo v tem postopku pravilno uporabljeno (kot je pojasnjeno v predhodni obrazložitvi te sodbe), dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa, ob dejstvu, da gre za spor majhne vrednosti, ne morejo biti predmet pritožbenega izpodbijanja.
Vendar izpostavljeno izhodišče glede pravnih posledic toženčeve pasivnosti ne pomeni, da je za utemeljenost zahtevka po tožbi iz prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP potrebna zgolj tožnikova navedba, da je imetnik ločitvene pravice, ki je bila prerekana s strani drugega upnika. Vprašanje pridobitve ločitvene pravice spada v sfero uporabe materialnega prava, saj predstavlja ločitvena pravica pravico upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (drugi odstavek 19. člena ZFPPIPP).
ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/1. ZKP člen 126, 126/2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 93.
plačilo sodne takse - prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - vročanje osebi, ki je na prestajanju kazni
Vročanje po določbi 87. člena ZUP je bilo pravilno in zakonito, saj glede na podatke iz uradnih evidenc obsojenki ob poskusu vročitve plačilnega naloga (še) ni bila odvzeta prostost, kot to neutemeljeno navaja obsojenka, zato vročanje po določbi 93. člena ZUP, skladno s katero se osebam, ki jim je vzeta prostost, dokumenti vročajo po upravi zavoda v katerem so, v konkretnem primeru ni prišlo v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00078971
KZ-1 člen 86, 86/11.
delo v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - prestajanje zaporne kazni
Pritožbeno upravičevanje neopravljenega dela v splošno korist zaradi prestajanja kazni zapora na temelju druge kazenske zadeve je zatorej zavajajoče ter kot takšno ne more vplivati na drugačne pravne in dejanske zaključke od prvostopenjsko sprejetih.
ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ugotavljanje dejanskega stanja - nezmožnost izpolnitve
Ob umanjkanju kakršnihkoli podatkov o premoženjskem stanju obsojenca pa ni mogoče narediti zaključka, da slednji objektivno ni bil zmožen poravnati relativno majhnega zneska (350,00 EUR) oškodovancu. Še manj pa je na podlagi v izpodbijanem sklepu navedenih okoliščin mogoče sklepati o obsojenčevi bodoči zmožnosti izpolnitve posebnega pogoja, saj je njegovo premoženjsko stanje v prihodnosti negotovo, medtem ko neznano prebivališče obsojenca na njegovo (sedanjo ali bodočo) zmožnost izpolnitve posebnega pogoja nima prav nobenega vpliva.