• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>
  • 41.
    VSM Sklep II Kp 87356/2024
    12.2.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00091407
    ZKP člen 371, 371/2, 407, 407/1. URS člen 22.
    neprava obnova kazenskega postopka - predlog obsojenca za izrek enotne kazni - vrsta odločbe - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - časovna omejitev
    Najprej je pritrditi zagovorniku v opozorilu, da pri zavrnitvi obsojenčevega predloga za združitev kazni ne gre za odločitev, s katero bi prvostopenjsko sodišče spreminjalo odločbe o kazenskih sankcijah iz pravnomočnih sodb. Pravilno poudarja, da za primer neutemeljenega predloga sodbe ostanejo nespremenjene, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za združitev kazni zavrniti s sklepom in ne s sodbo.

    Iz obsežne sodne prakse Ustavnega sodišča (ki se opira tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice) izhaja, da je treba v skladu z 22. členom Ustave obsojencu omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj, in da o njem zavzame stališče. Ta pravica pa implicitno zajema tudi pravico obdolženca, da se seznani z odgovori državnega tožilstva na svoja (redna ali izredna) pravna sredstva in se do njih opredeli.
  • 42.
    VSM Sklep II Kp 44700/2023
    11.2.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00091571
    ZKP člen 94, 94/1.
    sklep o stroških postopka - stroški vročanja - krivdni stroški
    Drugi odstavek 94. člena ZKP, ki določa, da o stroških iz prejšnjega odstavka izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari, ne izključuje izdaje sklepa o teh stroških že med potekom kazenskega postopka. O navedenih stroških lahko tako izda sodišče poseben sklep, ko ti nastanejo, najkasneje pa odloči o njih v odločbi o glavni stvari.
  • 43.
    VSM Sodba I Cp 876/2025
    10.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00091245
    DZ člen 185. OZ člen 197.
    preživljanje staršev
    V skladu s 197. členom OZ, ima pravico zahtevati povračilo, kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti. Poudarek je, torej na tem, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.
  • 44.
    VSM Sodba I Cp 1005/2025
    10.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00090879
    ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 303.
    skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - načelo realne subrogacije - povečana vrednost nepremičnine
    Pritožba pravilno opozarja, da ne prihaja do celotnega prekrivanja stvarnopravnega zahtevka glede ugotovitve polovičnega deleža na nepremičninah kot skupnega premoženja, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo in ni predmet pritožbenega preizkusa, ter dajatvenega zahtevka glede skupnih vlaganj v posebno premoženje toženca, kot je sicer napačno zaključilo sodišče prve stopnje.

    Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pritožbeno neizpodbijanih odločilnih dejstev, da se je vrednost nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v hišo povečala za 19.100,00 EUR po stanju leta 1998, ko je razpadla življenjska skupnost (12. točka obrazložitve). Ta vlaganja v hišo so bila opravljena tako v skupno premoženje (polovični delež na nepremičnini, kupljen od brata toženca), kot tudi v toženčevo posebno premoženje (polovični delež na nepremičnini, pridobljen na podlagi dedovanja). Del vlaganj, ki se nanaša na posebno toženčevo premoženje, utemeljuje ločeno obravnavo.
  • 45.
    VSM Sklep VII Kp 58726/2019
    5.2.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090764
    ZKP člen 120, 375, 445č, 445č/2, 445č/4.
    ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - vročanje naslovniku v tujini - mednarodna pravna pomoč - ugoditev pritožbi
    V posledici ugotovljenega, ko torej sodišče prve stopnje sodbe o kaznovalnem nalogu III K 58726/2019 z dne 19. 5. 2021 obdolženemu A. A. ni vročalo postopkovno ustrezno določbam o mednarodni medsebojni pomoči na način, skladen določbi 120. člena ZKP, se ugotovitev, da je ugovor obdolženca z dne 15. 10. 2024, na podlagi drugega in četrtega odstavka 445.č člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 375. člena ZKP zavreči kot prepozen, pokaže kot preuranjena.
  • 46.
    VSM Sodba III Cp 1072/2025
    5.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00091221
    DZ člen 69, 69/1,106,106/1, 108. URS člen 23, 27.
    preživnina razvezanemu zakoncu - pogoji za prenehanje pravice do preživnine (ukinitev preživnine) - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nestrinjanje z dokazno oceno - vključitev v javna dela - dolgotrajna brezposelnost - starost - spremenjene okoliščine - skupno premoženje bivših zakoncev - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi - predhodno vprašanje - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca
    Sodišče druge stopnje v zvezi z razlogi za prenehanje pravice do preživnine po 108. členu DZ pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da pravica razvezanega zakonca do preživnine preneha le, če se ta redno oziroma trajno zaposli, ne pa v primeru, če je negotovo, ali se bo lahko redno zaposlil ali ne. Možnost redne (trajne) zaposlitve je lahko razlog za prenehanje pravice do preživnine le, če je preživninski upravičenec neupravičeno ni izkoristil, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

    V zvezi z razlogi za odpravo preživnine po 106. členu DZ zaradi storitve kaznivega dejanja zoper preživninskega zavezanca (tožnika) sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi dopustno ugotavljati kot predhodno vprašanje zgolj tedaj, ko se tehtanje med dvema ustavno varovanima kategorijama, in sicer pravico oškodovanca do pravnega varstva (23. člen Ustave) in domnevo nedolžnosti povzročitelja škode (27. člen Ustave), prevesi v korist pravice oškodovanca do sodnega varstva, a (le) toliko, da poseg v domnevo nedolžnosti ni nesorazmeren.
  • 47.
    VSM Sodba II Kp 44765/2021
    5.2.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00091230
    KZ-1 člen 187, 187/1, 296, 296/1. ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/2.
    isti historični dogodek - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba sodbe - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe

    Tožilstvo je na škodo obdolženca povečalo časovni razpon inkriminiranega obdobja ter s tem, ko je dodalo dogodek z dne 3. 10. 2018, tudi razširilo kriminalno količino, ki se očita obdolžencu.

    Sprememba obtožnice v tem delu se ne nanaša na isti historični dogodek, zaradi česar ni dopustna.

    Tožilec ima zaradi možnosti, da na glavni obravnavi izvedeni dokazi pokažejo na drugačno dejansko stanje, kakor ga zatrjuje, pooblastilo za spremembo obtožnice na način, da ta še vedno temelji na istem historičnem dogodku.

    Pogoj za spremembo obtožbe ni nujno ugotovitev nove okoliščine in izvedba novih dokazov, temveč lahko tožilec obtožnico spremeni, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl ob vložitvi obtožnice. Pri tem je vezan na istega obdolženca ter na isti historični dogodek, čeprav s spremenjenimi dejstvi in okoliščinami, ki so znaki kaznivega dejanja.

  • 48.
    VSM Sklep VII Kp 47196/2023
    4.2.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090686
    KZ-1 člen 135, 135/1.
    kaznivo dejanje grožnje - konkretizacija zakonskih znakov
    Opis dejanja je treba brati kot celoto in ne segmentirano po posameznih delih, kot je to nepravilno utemeljevalo sodišče prve stopnje.
  • 49.
    VSM Sodba VI Kp 87041/2024
    4.2.2026
    PREKRŠKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090788
    KZ-1 člen 7, 7/1, 204, 204/2. ZKP člen 372, 383, 383/1, 383/1-2. ZNUZJV člen 12
    uporaba milejšega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - oprostilna sodba - kaznivo dejanje majhne tatvine - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prekršek

    Tatvina ukradenih stvari, katerih vrednost je majhna in si je storilec hotel prilastiti stvari take vrednosti, vrednost pa je majhna, če ne presega 500,00 EUR (1. točka devetega odstavka 99. člena KZ-1), glede na novo zakonsko ureditev tako ni več kaznivo dejanje, temveč prekršek.

  • 50.
    VSM Sklep I Kp 25441/2022
    4.2.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090889
    ZKP člen 129a, 371, 371/2. URS člen 22.
    nadomestitev izvršitve kazni zapora - postopek za nadomestitev kazni zapora - načelo konktradiktornosti - pravica do izjave
    Upoštevaje podatke spisa in razloge izpodbijanega sklepa višje sodišče pritrjuje navajanju zagovornika, da si je sodišče prve stopnje glede predlagane alternativne izvršitve kazni zapora pridobilo mnenje Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ki pa ga v morebitni odgovor ni vročalo ne zagovorniku in ne obsojencu, s tem pa je neposredno poseglo v pravico obsojenca do izjave v postopku iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
  • 51.
    VSM Sodba II Kp 40769/2023
    4.2.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090988
    KZ-1 člen 170, 170/1, 170/3. ZKP člen 193, 193/5, 258, 295, 307, 344, 344/1, 371, 371/2, 378, 378/6, 391, 394/1.
    delna ugoditev pritožbi - sprememba kazenske sankcije - kaznivo dejanje posilstva - javna seja - izključitev javnosti - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - opravičljivi razlogi za izostanek - beseda strank - sprememba obtožnice - datum storitve kaznivega dejanja - isti historični dogodek - izvedensko mnenje - strokovni pomočnik - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - mlajši polnoletnik
    Pritrditi je pritožbi v delu, ko navaja, da je obrambi priznana pravica preizkusiti izvid in mnenje sodne izvedenke po strokovnem pomočniku in podati strokovne pripombe na izvid in mnenje. Ustavno sodišče RS se je v odločbi Up 511/17-20 ukvarjalo z vprašanjem, ali je sodni izvedenec klinični psiholog sodišču in strankam ter drugim procesnim udeležencem dolžan razkriti psihološke teste in njihove rezultate in ugotovilo, da je bila v tam obravnavanem primeru obdolženki kršena pravica do obrambe iz prve alineje 29. člena Ustave, ko ji je onemogočilo, da bi gradivo, ki je bilo podlaga za poročilo o psihološkem pregledu, ocenil drug za to usposobljen klinični psiholog po izbiri obrambe.

    Odločba Up 511/17-20, ki jo je treba brati kot celoto, kliničnim psihologom torej ne nalaga, da obrambi ali v sodni spis predložijo dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja, kot to zmotno navaja zagovornik, ampak je Ustavno sodišče RS zavzelo jasno stališče, da je treba upoštevati tudi zahteve po ohranitvi zaupnosti, veljavnosti in integritete orodij za psihološko diagnosticiranje, ter v tej zvezi navedlo načine, kako zahtevo po ohranitvi veljavnosti testov uskladiti s temeljnimi procesnimi jamstvi, ki zagotavljajo pošten postopek - npr. klinični psiholog gradivo posreduje zgolj kliničnemu psihologu po izbiri obrambe, ne pa tudi obdolžencu, zagovorniku ali v sodni spis, kot se zagovornik tudi v pritožbi ponovno zavzema.
  • 52.
    VSM Sklep V Cp 93/2026
    3.2.2026
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091115
    ZBPP-C člen 26, 46. ZPP-E člen 86, 86/4, 367b. URS člen 25, 158.
    zavrženje predloga za revizijo - dovoljena revizija - pravica do pravnega sredstva - pravica dostopa do sodišča - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči - stroški brezplačne pravne pomoči
    V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.

    Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča).
  • 53.
    VSM Sklep I Cp 1025/2025
    3.2.2026
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090795
    ZBPP člen 46.
    stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS
    Tožnica je stroške za izvedenca medicinske stroke (predujem), kateremu je sodišče odmerilo nagrado v višini 2.852,95 EUR, založila sama in tako niso bili izplačani z naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje te stroške materialnopravno zmotno, ob upoštevanju pravdnega uspeha tožnice in ob sklicevanju na 46. člen ZBPP, toženki naložilo v plačilo v korist proračuna Republike Slovenije.
  • 54.
    VSM Sklep IV Cp 113/2026
    3.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00091016
    DZ člen 151, 172.
    nadomestitev soglasja za zdravljenje otroka - nujni zdravstveni poseg - izvajanje starševske skrbi
    Zmotno meni pritožba, da je v predmetni zadevi potrebno odločati v skladu s 172. členom DZ.

    Predmetna določba DZ pa se ne uporablja za primere, ko se starša ne moreta sporazumeti o pregledu ali zdravljenju, v tem primeru gre za spor glede izvajanja starševske skrbi in se rešujejo po določbi 151. členu DZ.
  • 55.
    VSM Sklep I Cp 1105/2025
    3.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090511
    ZPP člen 142, 142/4, 207, 207/2.
    prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi stečaja - osebna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
    Sodišče lahko v primeru, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo (drugi odstavek 207. člena ZPP). To velja tudi za odločanje na pritožbeni stopnji, ko so pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je treba v zadevi le še odločiti. Tako je bilo tudi v obravnavani zadevi, ko se je stečajni postopek nad toženko začel dne 9. 1. 2026, medtem ko je bila pritožba zoper izpodbijani sklep vložena dne 17. 11. 2025, zato je pritožbeno sodišče v zadevi odločilo.

    Kadar gre za neuspešno osebno vročitev in naslovnik nato sodnega pisanja v 15 dneh ne dvigne na pošti, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15-dnevnega roka. V skladu z Načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju VSRS) z dne 14. 1. 2015 pa se zakonski tekst "s potekom tega roka" razlaga tako, da vročitev nastopi, ko poteče zadnji dan roka.
  • 56.
    VSM Sklep I Cp 977/2025
    3.2.2026
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSM00090643
    OZ člen 193. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
    začasna odredba - ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - varstvo potrošnikov - učinkovito sodno varstvo - upoštevanje sodne prakse
    Od splošne ureditve (OZ in ZIZ) različen (poseben) namen izravnave podrejenega potrošniškega razmerja opredeljujeta pravu EU skladna razlaga in ustavnoskladna razlaga, ki je utemeljena na pozitivnih vidikih varstva šibkejšega. Učinkovito varstvo šibkejšega potrošnika utemeljuje vzpostavitev njegovega posebnega, ugodnejšega položaja, kar velja pri izdaji začasnih odredb, kakor tudi za potrošnikovo pravico in obveznost do banke iz naslova kondikcije zaradi ničnosti pogodbe. Tovrstna naklonjenost šibkejšemu ni obremenjena z očitkom neutemeljenega favoriziranja, saj se z njim vzpostavlja dejanska enakopravnost. Potemtakem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ekonomska moč toženke nima pomena in bi moralo sodišče upoštevati tako pogoje po ZIZ, kot tudi po OZ, ki veljajo za enakovredne stranke.
  • 57.
    VSM Sklep I Cp 1032/2025
    3.2.2026
    POGODBENO PRAVO
    VSM00091180
    OZ člen 86, 326, 326/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1.
    ničnost kreditne pogodbe - načelo hitrosti postopka - dokazni standard verjetnosti - konverzija - zastaranje - dajatveni zahtevek - ugotovitveni tožbeni zahtevek - javni interes - nepošten pogodbeni pogoj
    Ugotovitveni - ničnostni zahtevek in kondikcijski zahtevek v obravnavani zadevi sta samostojna in glede obstoja ne vezana drug na drugega.

    Ničnost v 86. členu OZ oziroma ničnost nepoštenih pogodbenih pogojev iz 23. člena v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot sta predpisana v javnem interesu. Ničnost namreč pomeni najhujšo obliko neveljavnosti in torej absolutno negacijo pravnega posla, pri čemer gre v konkretnem primeru še za varstvo šibkejših - potrošnikov, ki je tako pomembno, da je regulirano tudi na evropski ravni.
  • 58.
    VSM Sklep III Cp 116/2026
    2.2.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00090747
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja s samomorom
    Zoper citirani sklep je 29. 1. 2026 vložil nepravočasno laično pritožbo nasprotni udeleženec. Sodišče druge stopnje je pritožbo vendarle upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker je ocenilo, da za to obstajajo tehtni razlogi. Z izpodbijanim sklepom so namreč prizadete le pravice nasprotnega udeleženca, ne pa pravice drugih oseb, pri čemer je bilo hudo poseženo v njegovo osebno svobodo, čas pridržanja pa se izteče šele čez več kot mesec dni.
  • 59.
    VSM Sklep II Cp 99/2026
    2.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00091162
    ZIZ člen 226, 226/1. ZPP člen 425.
    motenje posesti z odvzemom električne energije - regulacijska začasna odredba - nenadomestno dejanje - zagrožena denarna kazen
    Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre v predmetni zadevi za nenadomestno dejanje (prvi odstavek 226. člena ZIZ), ki ga lahko opravi le toženka sama.
  • 60.
    VSM Sklep I Kr 49507/2021
    30.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090564
    ZKP člen 35, 35/1, 35/2, 35/3. ZS člen 104, 104-2, 116. URS člen 23, 23/1.
    predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
    Predlagateljevo prepričanje o tem, da v zadevi ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje, in njegovo nezadovoljstvo s postopanjem oziroma odločanjem prvostopenjskega sodišča v obravnavanem postopku, kakor tudi dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti, razen če tako nezaupanje ni posledica izkazanih nezakonitih ravnanj sodnika oziroma sodišča.

    Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni namenjen odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov, pač pa so za ta namen predvidena (iz)redna pravna sredstva zoper sodne odločbe.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>