(ne)pristojnost slovenskih sodišč - skupno prebivališče - preživnina bivšemu zakoncu
Tako je v predmetnem postopku, glede določitve pristojnega sodišča za odločanje, povsem nerelevantno, kje prebiva tožnica oz. kje je bilo zadnje skupno prebivališče pravdnih strank. Slednje bo postalo relevantno pri uporabi materialnega prava, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o preživninski obveznosti toženca.
OZ člen 190, 190/1, 336, 336/1. ZGD-1 člen 7. ZPP člen 340, 341.
aktivna legitimacija - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - neupravičena obogatitev - zastaranje obogatitvenega zahtevka - amortizacija kot računovodska postavka - pravilna uporaba materialnega prava - splošni petletni zastaralni rok
Podjetnik ni pravna oseba in v pravnem prometu nastopa kot fizična oseba, zato ne prihaja do ločitve osebnega in podjetniškega premoženja (7. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).
Za zastaranje tovrstnih zahtevkov velja splošni petletni zastaralni rok, ki prične teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
URS člen 53. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 154, 154/2, 155, 163, 163/4, 165, 165/2, 339, 339/2, 339/2-12, 365, 365/1, 365/1-3, 366, 366a, 366a/2, 366a/2-7.
sklep o pravdnih stroških - korekcija vrednosti spornega predmeta - napačna uporaba materialnega prava - odmera pravdnih stroškov
Sodišče je v zadevi postopalo zakonito, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP. Ta določa, da mora povrnitev stroškov stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških ter da lahko sodišče v sodbi, s katero se konča postopek odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/3, 30/6, 44, 46, 46/1. ZOdv člen 17. ZPP člen 154.
stroški postopka - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - plačilo stroškov iz proračuna
Po določbi prvega odstavka 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, po petem odstavku 26. člena tega zakona, med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona, stroški sodnega postopka. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/3, 43/4, 55, 55/1, 55/1-8. ZVSI člen 52, 52/1, 55, 55/1. ZZZDR člen 123.
pravica do preživnine - pravni standard rednega šolanja - ugasnitev izvršilnega naslova - polnoletni upravičenec - izpolnjevanje študijskih obveznosti - učinki pravnomočnosti
Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov ugasnil. Izvršilni naslov ob izostanku rednega šolanja namreč ugasne le ob upravičenih razlogih, ki jih je treba ugotavljati v vsakem posameznem primeru. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo, da ne gre za prekinitev rednega šolanja, če preživninski upravičenec zamenja študijski program, ker je prvo izbrani študij prezahteven, in, izhajajoč iz pritožbeno nespornih podatkov o upnikovem neuspehu na univerzitetnem študiju in prepisu na izredni študij na višji strokovni šoli, pravilno ugotovilo, da je za takšen primer šlo tudi v obravnavani zadevi.
Dejstvo, da upnik v prvem letniku študija na višješolskem programu (tj. v študijskem letu 2016/2017) ni opravil nobenega izpita, glede na to, da se je v študijskem letu 2017/2018 lahko redno vpisal v drugi letnik študija in oprava izpitov v prvem letniku torej ni bila pogoj za nadaljevanje študija in napredovanje v naslednji letnik, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da se je upnik prenehal redno šolati in da je izvršilni naslov zato še pred študijskim letom 2017/2018 ugasnil. Ob upoštevanju, da je upnik v študijskem letu 2017/2018 nato opravil sedem izpitov (in sicer, kot izhaja iz odgovoru na ugovor priloženega potrdila o opravljenih izpitih, z ocenami 10, 10, 6, 7, 10, 9 in 9), pa tudi ni mogoče šteti, da je bil upnik na višješolski študij vpisan le zaradi ohranjanja statusa študenta in z namenom nadaljnjega prejemanja preživnine, ne pa z resnim namenom šolanja.
Sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za izvršbo, in nanj vezan sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi, prav tako pa tudi sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru po izteku roka, so meritorni sklepi, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o dopustnosti vodenja izvršbe za izterjavo uveljavljane terjatve. Kot takšni imajo učinek materialne pravnomočnosti. V sodni praksi je poenoteno stališče, da upnik, če sodišče dolžnikovemu ugovoru oziroma ugovoru po izteku roka ugodi in na tej podlagi iz razlogov, ki trajno preprečujejo izvršbo (npr. prenehanje terjatve), predlog za izvršbo zavrne oziroma izvršbo ustavi, v novem postopku zaradi učinkov pravnomočnosti ne more ponovno izterjevati terjatve, v zvezi s katero je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da pogoji za njeno izterjavo niso (več) podani, in sicer ne glede na to, ali je bila takšna v predhodnem postopku sprejeta odločitev pravilna ali ne. Iz smiselno enakih izhodišč je treba izhajati tudi takrat, ko sodišče dolžnikov ugovor oziroma ugovor po izteku roka pravnomočno zavrne, le da je v takšnem primeru položaj obrnjen.
razlogi za ustavitev izvršbe - izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - rubljiva sredstva
Sodišče druge stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo ob uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo določbo 133.a člena ZIZ. V pozivu z dne 25. 10. 2023 sodišče prve stopnje namreč ni opredelilo obdobja iz 133.a člena ZIZ, za katerega je štelo, da mora dolžnikov delodajalec sporočiti, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov, zaradi česar je bil tudi odgovor dolžnikovega delodajalca nepopoln. Sodišče prve stopnje, ki se je pri svoji odločitvi oprlo na takšen odgovor, posledično ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, ki so potrebna za presojo pogojev za ustavitev izvršbe na podlagi tretjega odstavka 133.a člena ZIZ, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. K temu sodišče druge stopnje dodaja, da je glede na namen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 133.a člena ZIZ treba šteti, da so pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem odstavku 133.a podani ne le tedaj, ko dolžnik v enem letu po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu ni prejel rubljivih prejemkov, ampak tudi takrat, ko je dolžnik v obdobju po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu najprej prejemal rubljive prejemke, nato pa vsaj v obdobju enega leta zgolj prejemke, ki niso rubljivi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075589
ZKP člen 15, 92, 92/2, 92/2-8, 95, 105, 105/2, 371, 371-11, 385, 394, 394/1, 445d. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2. ZBPP člen 46, 46/3.
kaznivo dejanje nasilništva - odločba o stroških kazenskega postopka - stroški oškodovanca v primeru obsodilne sodbe - brezplačna pravna pomoč - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - odločilno dejstvo - protispisnost - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sprememba izpodbijane sodbe - sodba o kaznovalnem nalogu - izrek kazenske sankcije
Ker se skladno s 95. členom ZKP stroški oškodovanca in njegovega pooblaščenca v obsodilni sodbi vselej naložijo v plačilo obdolžencu, bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi te stroške moralo naložiti v plačilu obdolžencu. Če namreč v odločbi o glavni stvari ni odločeno o tem, kdo je dolžan te stroške plačati, z izdajo posebnega sklepa takšne odločitve ni mogoče nadomestiti.
S tem, ko v izpodbijani sodbi ni odločilo o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca, čeprav bi moralo, je sodišče prve stopnje sicer kršilo 105. člen ZKP, vendar pa s tem po presoji pritožbenega sodišča ni zagrešilo kršitve v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Odsotnost odločitve o premoženjskopravnem zahtevku namreč ne šteje kot odsotnost odločilnih dejstev, saj se slednja nanašajo na predmet obtožbe, kar pa premoženjskopravni zahtevek ni.
Ker gre za kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča, bi moral sklep o odvzemu predmetov izdati zunajobravnavni senat in ne predsednica senata, ki odloča samo v tistih primerih, ki so določeni v ZKP (peti odstavek 25. člena ZKP).
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zavrnitev obtožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - direktni naklep - odločitev o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - oprostilna sodba - izvedba dokazov - izvedenec - graja dokazne ocene - celovita dokazna ocena - in dubio pro reo
Posledica zavrnilne sodbe je tudi sprememba odločbe o premoženjski koristi. Slovenska zakonodaja namreč z izjemo posebnega, ne na obsodbo vezanega procesnopravnega odvzema koristi po 498.a členu ZKP ne daje pravne podlage za odvzem premoženjske koristi, če je v kazenskem postopku izdana oprostilna ali zavrnilna sodba.
Izvedenec ne more vselej z gotovostjo podati mnenja o vseh spornih vprašanjih, ampak (pogosto) lahko poda mnenje le z določeno večjo ali manjšo stopnjo verjetnosti, pri tem pa je sodišče tisto, ki na podlagi ocene izvedenskega mnenja tudi v povezavi z drugimi dokazi presoja, ali so odločilna dejstva dokazana ali ne.
Sodišče lahko skladno s pravno teorijo v primeru, če je iz izvedenskega mnenja jasno, da določenega dejstva ali okoliščine po nobeni dostopni metodi ni mogoče ugotoviti z dovolj visoko zanesljivostjo, brez zadržkov uporabi načelo in dubio pro reo, če tega dejstva ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti v povezavi z drugimi dokazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076021
KZ-1 člen 56, 56/3, 134a, 134a/1. ZKP člen 306, 306/3. ZPND člen 23.
kaznivo dejanje zalezovanja - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - pravnomočno razsojena stvar - nepravdni postopek - vštevanje v izrečeno kazen - globa - domneva umika predloga za pregon - pristop na glavno obravnavo - obdolženčeva odklonitev psihiatričnega pregleda - element ogroženosti in prestašenosti
Globe so bile obdolžencu v nepravdnem postopku izrečene ob uporabi 23. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) zaradi kršitev prepovedi približevanja in navezovanja stikov z oškodovanko, te kršitve v nepravdnem postopku določenih prepovedi pa nimajo narave prekrška, zato pritožba neutemeljeno navaja, da gre za že razsojeno stvar in da obdolženca zato za kaznivo dejanje zalezovanja iz 134.a člena KZ-1 ni mogoče obsoditi. Izrečene globe zato tudi niso predmet vštevanja v izrečeno kazensko sankcijo v kazenskem postopku. Tretji odstavek 56. člena KZ-1 namreč določa, da se globa, odvzem prostosti ali kakšna druga sankcija, ki jo je obsojenec prestal oziroma plačal za prekršek, ter kazen ali disciplinski odvzem prostosti, ki ga je prestal zaradi kršitve vojaške discipline, obsojencu všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška oziroma kršitve vojaške discipline. Kršitev prepovedi, naloženih nasprotnemu udeležencu v nepravdnem postopku, pa ne predstavljajo nobenega od navedenih primerov, torej ne prekrška in tudi ne kršitve vojaške discipline.
sklep o uporabi bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - nujnost zadržanja bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička
Pavšalne navedbe o slabi prognozi poslovanja družbe v prihodnje, načrtovanimi investicijami in pričakovanem poslovanju na meji kapitalske ustreznosti ne ustrezajo pravnemu standardu nujnosti po določbi drugega odstavka 399. člena ZGD - 1. S takšnimi trditvami toženka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način.
URS člen 22, 26, 26/1, 30, 160, 160/1, 160/3. ZKP člen 421, 421/3, 422, 422/3, 423, 423/4. ZP-1 člen 169, 170, 171, 171a, 191, 191/1, 193. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2, 52.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - prekrškovni postopek - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima zato učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
Ravnanje oškodovanca (opustitev vložitve pravnega sredstva) vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Kot pravno sredstvo je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožeča stranka izkoristila vsa možna pravna sredstva že z vložitvijo rednega pravnega sredstva, torej pritožbe. Slednjo je vložila neodvisno od volje tretjih, enako pa bi lahko storila tudi z vložitvijo ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva, pa tega ni storila.
dedna izjava - dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - napotitev dediča na pravdo - neopravljena zapuščinska obravnava - zapuščinska obravnava - nepremično premoženje - dedna pravica zunajzakonskega partnerja
V skladu z 203. členom ZD sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, v kolikor pokojni ni zapustil nepremičnega premoženja. V predmetni zadevi je pokojni zapustil nepremično premoženje, dediči pa soglasja, da se zapuščinska obravnava ne opravi niso podali, zato je sodišče prve stopnje bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo.
V skladu z 220. členom ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediče tako veže le pravnomočen sklep in tako lahko dediči, v skladu z 205. členom ZD, podajo izjave do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00076224
OZ člen 328, 328/1, 328/3, 1018. SPZ člen 148, 154, 154/1, 154/2, 154/2-4, 207. ZIZ člen 201, 201/1, 202. ZPP člen 202, 274, 343, 343/2.
prepozna dopolnitev pritožbe - prekluzija glede navajanja dejstev - pravni interes - izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - sosporniški intervenient - skupna hipoteka - prenehanje hipoteke - združitev - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - plačilo dolga s strani poroka - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - prenos hipoteke
Aktivno legitimiran za vložitev tožbe je izvršilni upnik, ki je izpodbijal terjatev drugega izvršilnega upnika, pasivno legitimiran pa izvršilni upnik, katerega terjatev je bila izpodbijana. Pritožba ima prav, da odločitev v pravdi, na katero je bil v skladu z 202. členom ZIZ napoten izvršilni upnik, veže vse stranke izvršilnega postopka, tako druge izvršilne upnike kakor tudi izvršilnega dolžnika. Vendar to ne pomeni, da ima ima izvršilni dolžnik v tej pravdi status nujnega sospornika, kot napačno sklepa pritožba, temveč ima status sosporniškega intervenienta. Glede na to, da ima sosporniški intervenient položaj stranke, in to celo položaj enotnega sospornika, je napačno naziranje sodišča prve stopnje, da tožnik nima pravnega interesa vložiti tožbo zoper izvršilnega dolžnika (tretjetoženca).
Ker je torej terjatev prenehala pred sklenitvijo pogodbe o prenosu te terjatve na tožnico, slednja ni mogla biti predmet prenosa. V skladu s 34. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pogodbena obveznost lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi, biti pa mora mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva. Predmet obveznosti torej mora biti mogoč, kar pri cesijski pogodbi pomeni, da mora biti terjatev še "živa", torej da obstoji in jo je mogoče izterjati. Če le-ta ne obstaja več, kot se je to zgodilo zvezi s predmetno terjatvijo, ki je prenehala zaradi verižne kompenzacije, je pogodba nična (35. člen OZ).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec po stopnicah - stanovanjska hiša - izkaz nastanka škode
Sodišče prve stopnje se je v zadevi pravilno najprej osredotočilo na ugotavljanje dejstev nastanka škodnega dogodka, ker je bil ta element civilnega delikta, glede na ugovore toženke, v prvi vrsti sporen. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica ni uspela dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na zatrjevani način. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 7.6.2021, zavrnilo.
ZPP člen 108, 108/1, 108/4. ZST-1 člen 12, 12/3,14a, 14a/3, 34.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila taks na prvi stopnji - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse - pravni pouk - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravilno je stališče pritožbe, da začneta rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 teči naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da mora sodišče stranko na to opozoriti (tretji odstavek 14.a člena ZST-1). Drži tudi, da je v izpodbijanem sklepu takšno opozorilo izostalo. Vendar pa zaradi tega ni onemogočen preizkus izpodbijanega sklepa, kot trdi dolžnik, in tudi ni utemeljeno zavzemanje dolžnika, da bi bilo sklep zato treba razveljaviti, ampak ima za posledico le to, da opustitev opozorila za stranko ne more imeti negativnih posledic, zaradi česar začneta rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse za stranko teči šele takrat, ko je na začetek teka roka ustrezno opozorjena.
gospodarski spor - pogoji za odločitev brez naroka
V tem kontekstu ni mogoče soglašati s pritožnico, da uporaba prvega odstavka 488. člena ZPP ni na mestu, ker dejansko stanje med pravdnima strankama ni nesporno. Toženka je po pravilnih ugotovitvah izpodbijane sodbe v točki 12 obrazložitve v ugovoru v zvezi z obstojem dolga podala (le) pavšalne navedbe - da tožnici ničesar ne dolguje, kar za konkretizirano ugovarjanje zahtevku ne zadošča. Teh svojih navedb tudi kasneje, po dopolnitvi tožbe (v njej je tožnica utemeljila svoj zahtevek tako po temelju kot po višini), ko je to možnost imela, ni dopolnila (jih substancirala). Glede na to ni dvoma, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno štelo navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe za resnične (drugi odstavek 214. člena ZPP) in v skladu s prvim odstavkom 488. člena ZPP, ki velja v postopkih gospodarskih sporov, o zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave.