CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00079842
SPZ člen 72, 72/3. DZ člen 67, 68, 68/3.
indici - posredno indično ugotovljena dejstva - prenos poslovnega deleža - skupno premoženje zakoncev - pogodba o prenosu poslovnega deleža
Izpodbijana sodba temelji na indicih oziroma posredno ugotovljenih dejstvih, na podlagi katerih je nato sodišče prve stopnje sklepalo na ugotovitev pravno relevantnih dejstev. Indici so dejstva v širšem smislu, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravno odločilnega dejstva, zato se v literaturi imenujejo tudi dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev), so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma so posredno dokazno sredstvo. V obravnavani zadevi toženca v svojih pritožbah izpodbijata dokazno oceno indicev ter končno tudi indična sklepanja o obstoju odločilnih dejstev.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - odločanje o stikih z otrokom - spremenjene razmere
Sodišče prve stopnje je razumno pojasnilo, da so podani elementi fizičnega nasilja oziroma telesnega kaznovanja otrok s strani obeh staršev, saj kljub temu, da sta oba starša sposobna izvajati določene pozitivne vzgojne prijeme, je dejstvo, da se oba poslužujeta tudi določenih neprimernih vzgojnih metod in pristopov, s katerim mld. otroku povzročata stisko. To pomeni, da sodišče prve stopnje fizičnega nasilja predlagatelja ni minimaliziralo, saj ga je ustrezno ovrednotilo in postavilo v kontekst.
lastninjenje družbene lastnine - kmetijska zemljišča - lovska družina - pridobitev lastninske pravice
Ustavno sodišče je zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena. Kmetijska zemljišča so imela poseben status že v sistemu družbene lastnine, saj so bila dobrina splošnega pomena, pod posebnim varstvom.
kršitev ustavnih pravic - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vezanost sodišča na odločbo upravnega organa
Kršitve procesnih ustavnih (URS) in konvencijskih jamstev (EKČP) niso samostojen pritožbeni razlog, temveč se te kršitve umeščajo, presojajo in odpravljajo na podlagi obstoječih določb procesnega zakona (ali posameznih procesnih določb), praviloma na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku. Kadar se stranke sklicujejo neposredno na kršitev tovrstnih pravic, je naloga sodišča, da jih umesti v ustrezne določbe procesne zakonodaje. Če je to umestitev naredila že stranka, pa so jo dolžna preveriti. Takšno razvrščanje je bistveno zaradi citiranih določb ZPP, ki razmejujejo med procesnimi kršitvami na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in tistimi, ki vanje ne sodijo. Za slednje namreč velja, da preizkus sodbe opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi.
Tožniki v pritožbi tudi pravilno navajajo, da se lahko isto ravnanje sodišča presoja z vidika večih oziroma različnih pritožbenih razlogov. Pri takšnem prekrivanju in kopičenju je zato bistveno, da sodišče druge stopnje identificira vzrok in nato pravilno umesti (podredi) ravnanje sodišča pod enega izmed pritožbenih razlogov - ravnanje, ki je predmet presoje se namreč nikoli ne more podrejati večim pritožbenim razlogom temveč samo enemu.
V dokaznem postopku ne obstaja vezanost sodišča na sicer obvezno mnenje, ki ga mora CSD v takšnem postopku podati (169. člen DZ; 109. člen ZNP-1). Ubeseditev te predpostavke z besedno zvezo "sodišče upošteva mnenje CSD" ne pomeni, da gre namreč za avtomatizem, brezpogojno sledenje sodišča, ker bi to pomenilo, da o tem odloča CSD ne pa sodišče.
Za predpostavki protipravnosti ravnanja delavcev CSD ne zadošča zgolj sklicevanje, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, s pridobitvijo drugega mnenja izvedenke, svojo odločitev spremenilo.
ZKP člen 514, 519. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 36, 36/1.
odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - dvojna kaznivost - meddržavna pogodba
519. člen ZKP, 514. člen ZKP.
Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči so subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo določeno drugače.
razžalitev - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija pravic
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje kolizijo obeh navedenih pravic pravilno razrešilo ter utemeljeno zaključilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni prestopil dopustne meje pravice do svobode izražanja ter ni nedopustno posegel v pravico zasebnega tožilca do časti in dobrega imena. Pravilno je v točkah 7 in 8 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so s strani obdolženca izrečene besede ("lažeš kot cigan in si za mene siromak") sicer objektivno žaljive, vendar pa je protipravnost njegovega ravnanja izključena na podlagi tretjega odstavka 158. člena KZ-1 (točke 9 do 12 izpodbijane sodbe). Kot je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se je obdolženi tako žaljivo izrazil o zasebnem tožilcu pri obrambi svojih pravic in varstvu upravičenih koristi ter v resni kritiki ravnanja zasebnega tožilca kot predsednika Lovske družine Lendava (v nadaljevanju: društva), pa tega ni storil z namenom njegovega zaničevanja.
OZ člen 619. ZPP člen 488, 488/1, 488/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o delu - sodba na podlagi stanja spisa - odločanje brez razpisa naroka - pravica do izjave v postopku
Sodišče lahko v primeru, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu (prvi odstavek 488. člena ZPP). Sodišče razpiše narok, če stranka to zahteva (drugi odstavek 488. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00089023
ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1, 445. KZ-1 člen 48, 48/1, 323, 323/1. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/2, 54, 54/1, 54/1-2, 98, 98/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - blanketna dispozicija - konkretizacija kršitev - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - pritožbena seja - obvestilo o seji pritožbenega senata - odmera kazni - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Dispozicija kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1 je blanketne narave, zato zakonsko bit tega kaznivega dejanja dopolnjuje razlaga ustreznih predpisov o varnostni cestnega prometa, katerih kršitev spada v njegov dejanski stan.
Bistvo očitka kršitve prvega odstavka 98. člena ZPrCP je v tem, da obdolženec ni upošteval omejitev, prepovedi in obveznosti, izražene s prometno signalizacijo, in sicer bočnih ovir. Res je, da so bile bočne ovire postavljene tako, da je bilo med posamezne bočne ovire možno zapeljati z vozilom, kar pa še ne pomeni, da ima zagovornik prav, da obdolženec zgolj zato ni kršil prvega odstavka 98. člena ZPrCP. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati, zakaj so bile bočne ovire postavljene na cestišču. Bočne ovire v skladu s Pravilnikom označujejo mesto izvajanja del oziroma so postavljene v cestnem prometu, kjer je promet preusmerjen na desno oziroma levo, torej tam kjer velja poseben prometni režim. Glede na to, da je bila na obravnavanem cestišču oziroma voznem pasu pričakovana smer naravnost, je bilo lahko po presoji pritožbenega sodišča vsakemu povprečnemu vozniku jasno, da so bočne ovire fizično ločevale prometna pasova, po katerih poteka promet, in jim kot take onemogočale prehajanje na nasprotni smerni pas.
Zakon jasno določa, da se mora voznik pred vsako spremembo smeri vožnje s pogledom v vzvratna ogledala in pogledom prek rame ali kako drugače prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence. Obdolženčevo nenadno polkrožno obračanje brez dvoma pomeni spremembo smeri vožnje, zaradi česar je bil obdolženec zavezan ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 42. člena ZPrCP in se prepričati, da lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence.
Obdolženčeva protipredpisna vožnja bila tista, ki je ustvarila nevarno situacijo in je povzročila prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo. Po teoriji adekvatne vzročnosti je namreč treba izmed več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru je prišlo do konkurence dveh nepravilnih ravnanj udeležencev v cestnem prometu, vendar je pri tem potrebno razčistiti, kdo je v obravnavanem primeru sploh povzročil nevarno prometno situacijo oziroma kdo je sprožil kazenskopravno relevantni vzročni tok, ki je rezultiral v prepovedni posledici. V obravnavanem primeru tako vprašanje prispevka D. D. izgubi pomen ob ugotovitvi, da je obdolženec izvedel nenaden, nepričakovan in neracionalen manever na cestišču, kjer je veljal poseben prometni režim in kjer so tudi drugi udeleženci pričakovali, da bodo vsi vozili v skladu s prometno signalizacijo, zlasti pa, da bi obdolženec lahko prometno nesrečo preprečil, če bi se pred polkrožnim obračanjem prepričal, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence in če bi spremembo smeri vožnje pravočasno in nedvoumno nakazal z utripalkami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079593
ZKP člen 129a, 129a/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 86, 86/9, 241.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - subjektivne okoliščine storilca - teža kaznivega dejanja
Pri obsojencu so nastopile takšne okoliščine, ki kažejo, da mu je sedaj mogoče zaupati, da načina prestajanja kazni zapora z delom v splošno korist ne bo zlorabil in tudi, da ni nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj.
Treba je poudariti, da tudi opravljanje dela v splošno korist v konkretnem primeru predstavlja sankcioniranje storjenih kaznivih dejanj, ki se glede na okoliščine konkretnega primera pokaže za koristno, in sicer tako za obsojenca kot tudi za družbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079490
ZKP člen 105, 105/2, 391. KZ-1 člen 76, 76/2. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/1, 301/4.
premoženjskopravni zahtevek - osebni stečaj - napotitev na pravdo
V obravnavani zadevi pa so oškodovanci priglasili premoženjskopravne zahtevke po začetku postopka osebnega stečaja zoper obdolženko, zato civilno sodišče ne bi postopalo na način, kot to navaja sodišče prve stopnje, ampak bi tožbo oškodovancev zavrglo kot nedovoljeno. Po začetku stečajnega postopka lahko namreč upniki svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, uveljavljajo samo v stečajnem postopku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). To pomeni, da dokler teče postopek osebnega stečaja, vložitev tožbe na plačilo terjatve v pravdnem postopku ni dopustna in civilna sodišče tovrstne tožbe zavržejo. To pa v adhezijskem postopku ne more imeti drugačne posledice, kot napotitev oškodovancev z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP in je zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je oškodovance s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo, pravilna in zakonita.
ZFPPIPP člen 151, 151a, 151a/1, 151a/1-1, 199, 199/8, 199c, 199c/2, 199c/3, 199c/5, 199c/6. ZNP-1 člen 42. ZSReg člen 19, 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-2. ZPP člen 350, 350/2, 366.
vpis v sodni register - poslovodni organ - insolventnost - pooblastilo za vodenje in zastopanje - pravni interes za pritožbo - procesna predpostavka - vodenje poslov družbe - poslovodstvo - sklep sodišča
V osmem odstavku 199.c člena ZFPPIPP je izrecno določeno, da izbrani upnik pridobi upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika z izdajo sklepa sodišča, s katerim sodišče odloči, na katerega upnika se prenese upravičenje (tretji odstavek 199.c člena ZFPPIPP).
Izbrani upnik je s strani sodišča to pravico pridobil že z izdajo sklepa, torej dne 17. 5. 2024.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00079481
ZKP člen 16, 16/2, 19, 19/1, 168, 168/3, 429, 434. URS člen 29.
predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - načelo akuzatornosti - opis kaznivega dejanja - obvezne sestavine obtožnega predloga
V predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj opisano osumljenčevo ravnanje mora torej imeti vse zakonske znake kaznivega dejanja, enako kot v obtožnem aktu.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za preiskavo - upravičeni predlagatelj obnove postopka - zahteva vložena v korist obsojenca
Neutemeljena je pritožba tudi, ko trdi, da lahko oškodovanec zahteva obnovo postopka in se pri tem sklicuje na prvi odstavek 411. člena ZKP, pri čemer je že sodišče prve stopnje v sklepu pravilno obrazložilo, da se obnova postopka lahko zahteva, če je bil kazenski postopek končan s pravnomočno sodbo (prvi odstavek 410. člena ZKP), kar pa v obravnavani zadevi ni primer, ter da tudi če bi A. A. bil oškodovanec, obnove postopka ne bi mogel zahtevati, saj se obnova postopka lahko zahteva le v korist obsojenca, ne pa v njegovo škodo.
Ker pa iz potrdila iz kazenske evidence za obsojenega izhajajo večkratne ponovne obsodbe za storitev kaznivih dejanj, izrečene v različnih sodnih postopkih pred sodišči prve stopnje (dne 25. 4. 2013, 6.12. 2013, 22. 10. 2015, 27. 9. 2022 in 21. 2. 2023), izpostavljena okoliščina možnost zakonske in sodne rehabilitacije ter posledično izbris obsodbe navkljub drugačnemu mnenju pritožnika izniči. Drugače kot zakonska rehabilitacija je sodna rehabilitacija fakultativna in so je deležni tisti obsojeni, ki zanjo zaprosijo in ki izpolnjujejo dodatne zakonske pogoje. Kot upoštevni okoliščini zakon primeroma določa vedenje obsojenega po prestani kazni in naravo kaznivega dejanja, gotovo pomembna (druga) okoliščina pa je posebno ugodna ali neugodna prognoza, ki izhaja iz obsojenčevega vedenja v zavodu za prestajanje kazni zapora.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zahteva za preiskavo - lastnost oškodovanca
Pritožbeno sodišče opozarja, da sta teorija in sodna praksa pri širitvi pojma oškodovanca zadržani in ga navezujeta na kriterije kazenskega materialnega prava. Pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da je bila zahteva za preiskavo, ki jo je vložil A. A. zavržena kot nedovoljena, je navkljub drugačnemu mnenju pritožnikov pravilno, saj A. A. ni imel lastnosti oškodovanca v smislu šeste alineje 144. člena ZKP, ki ga sicer teorija kazenskega procesnega prava uvršča med stranske ali vzporedne procesne subjekte.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00080161
ZPND člen 19, 22, 22d. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 233, 339, 339/2, 339/2-8, 355, 355/1, 355/2, 357, 357a, 365, 365/1-3, 366. URS člen 22, 25.
prepoved približevanja - obrazložitev sklepa - kršitev pravice do izjave - zaslišanje priče
Je pa pritrditi pritožbeni graji nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje za razjasnitev spornih dejstev, in sicer, ali je do zatrjevanih nasilnih dejanj dejansko prišlo, moralo zaslišati priči, ki ju je predlagal, in sicer skupni hčerki udeležencev postopka, ki končujeta srednjo šolo. Sodišče prve stopnje je ta dokazna predloga zavrnilo z argumentom, da je priči želelo zaščititi, da ju ne bi dodatno izpostavljalo duševnih stiskam, katere sta doživljali v času skupnega življenja in ob razpadu skupnosti njunih staršev. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Ker predlagana dokaza neupravičeno nista bila izvedeni, zaradi česar nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost, da bi dokazoval pravno odločilna dejstva, ki so mu v prid, je bila s tem kršena njegova pravica do izjave v postopku iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožba spregleda, da tožniku ni bila priznana renta v obliki plače, ki bi jo prejemal za plačni razred, v katerega bi bil uvrščen v kolikor bi delal, ampak renta v višini povprečna neto plače za dejavnost javne uprave in obrambe. Ta pa že vključuje tako plače oseb, ki niso oz. so napredovale, zato je pritožba iz razloga, da bi tožnik v tem obdobju napredoval za enega oziroma najverjetneje za dva plačna razreda ter mu tako pripada še 2 x 70,00 EUR, kolikor znaša en plačni razred, neutemeljena, saj je napredovanje že zajeto v povprečni neto plači, ki je podlaga za izračun rente tožniku.
skrbništvo nad odraslo osebo - skrbnik - podaljšanje roditeljske pravice - razrešitev skrbnika - skrbniško poročilo - naloge skrbnika
Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.
S tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagateljica postavljena pod skrbništvo, je tudi pravilno razrešilo dosedanjo skrbnico - mati predlagateljice, ki je imela nad predlagateljico podaljšano roditeljsko pravico, saj slednja več ne želi biti skrbnica.
Ker je sodišče prve stopnje mati predlagateljice razrešilo funkcije skrbnice, je slednja, v skladu z 251. členom DZ, dolžna podati letno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje varovanke v upravljanje novo imenovanemu skrbniku.
OZ člen 904. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/1.
posredniška pogodba o potovanju - spor majhne vrednosti - odmera odvetniških stroškov - odpoved potovanja - pogodbe o zavarovanju odpovedi potovanja
Posredniška pogodba o potovanju je odplačna zastopniška pogodba. Z njo se posrednik zavezuje, da bo v imenu in na račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo neko potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (904. člen OZ). Čeprav zakon označi obravnavano pogodbo kot posredniško, gre dejansko za zastopniško pogodbo. Zastopnik namreč ne le posreduje med naročnikom (potnikom) in tretjim (izvajalcem storitve), temveč v imenu in na račun naročnika s tretjim sklepa pogodbo.
Edina sprejemljiva in zakonita razlaga je tako lahko le takšna, da ima v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, stranka poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi na voljo še pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini tožba ter na drugi strani pripravljalno vlogo, ki je po vsebini odgovor na tožbo. V osmih dneh lahko na to tožeča stranka v svoji edini pripravljalni vlogi odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. V nadaljnjih osmih dneh pa lahko tožena stranka vloži pripravljalno vlogo s katero lahko odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.
ZPrCP člen 26, 46, 46/6, 46/6-5. ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 52, 52/2, 144, 144/1, 156, 156/1, 156/1-3, 171b, 171č.
načelo ne bis in idem - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - kršitev materialnih določb zakona - hitri postopek o prekršku - voznik začetnik - stvarna pristojnost organa - glavna in stranska sankcija - kazenske točke v cestnem prometu - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari
Prvoten plačilni nalog prekrškovnega organa je bil odpravljen, zato ne gre za podvajanje postopkov oziroma za dvakratno sojenje.