Sodišče prve stopnje je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP tožniku, s katero je bilo seznanjeno s strani strokovne službe sodišča, utemeljeno upoštevalo določbe ZBPP pri odločitvi o stroških. Tožnik namreč ni navajal, da bi mu pravica do BPP prenehala, oziroma da bi se le-tej odpovedal. Prav tako se temu upravičenju ni mogel učinkovito odpovedati (z učinkom za nazaj) s tem, da njegov pooblaščenec ni priglasil zahtevka za kritje potrebnih pravdnih stroškov (po opravljeni storitvi) pri službi za BPP. Po ravnanju pooblaščenca, tudi če bi bilo le-to v dogovoru s stranko, ni mogoče šteti, da BPP za ta pravdni postopek ni bila odobrena. Nedopustno je, da bi stranka v dogovoru z dodeljenim odvetnikom (čeprav ima le-ta možnost priglasiti stroške pri pristojni strokovni službi za BPP in dobiti plačilo za svoje delo iz proračuna) v situaciji, ko izve, da je nasprotna stranka dolžna povrniti njene pravdne stroške v celoti, odstopila od BPP na način, da pooblaščenec kot izvajalec BPP ne bi priglasil stroškov v postopku BPP, posledično pa bi dobil plačilo stroškov za odvetnikovo delo v polni višini po OT. Upoštevati je treba, da je bil odvetnik postavljen z odločbo sodišča in bi mu po pravilih, ki veljajo za izvajanje storitev v okviru sistema BPP, pripadal polovični znesek za opravljeno delo.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - duševna manjrazvitost - začasna duševna motnja
Sodna praksa Vrhovnega sodišča se je že izrekla, da za opredelitev duševne motnje ni odločilno, ali gre za začasno in ozdravljivo stanje ali za trajno in neozdravljivo stanje, marveč da gre za motnjo v delovanju možganov, ki se kaže na določen način, in da med duševne motnje spada tudi tudi duševna manjrazvitost.
vračunanje darila zakonitemu dediču - dedna odpravljenost - pravno vprašanje - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Vprašanje, ali je bil dedič dedno odpravljen, je pravno, ne pa dejansko vprašanje. Dedna odpravljenost pomeni, je dedič z vračunanjem daril že prejel toliko premoženja, kot bi mu od celotne zapuščine glede na njegov dedni (nujni) delež pripadalo (46. člen ZD). Pristojnost za rešitev vprašanja, ali je nekdo dedno odpravljen, je zato v domeni zapuščinskega sodišča, če med strankama niso sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev. V predmetni zadevi med dedinjama ni bilo sporno, da je ena od njiju prejela od zapustnice darilo v višini 40.000,00 EUR. Ker so torej med njima sporna zgolj pravna, ne pa dejanska vprašanja, pogojev za prekinitev postopka po 210. členu ZD ni bilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00074091
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/2, 244. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZNP-1 člen 42. ZVDZ člen 7, 7/2, 7/3. ZVDZ-E člen 3.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - namen skrbništva - varstvo pravic osebnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedenec medicinske stroke - odvzem volilne pravice - sprememba zakonodaje
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen skrbništva v varstvu osebnosti odrasle osebe z omejitvenimi motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika.
ZPP člen 206, 285, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 270, 270/2.
prekinitev in mirovanje postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - predhodno vprašanje
Upoštevajoč povzeto dejansko stanje je sodišče prve stopnje zmotno sklenilo, da je odgovor na vprašanje, ali predmetna kupoprodajna pogodba predstavlja (ne)odplačen pravni posel, odvisen od (ne)obstoja terjatve prvega toženca do gospodarske družbe A. d.o.o. - stečaju, kar je sicer predmet ugotavljanja v gospodarskem sporu Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 406/2022 (priloga spisa A16).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00074833
URS člen 23, 25. ZFPPIPP člen 342, 342/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 353, 355, 355/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - zloraba stečajnega postopka - lastninska pravica - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabilo določbo 342. člena ZFPPIPP ter pri tem pojasnilo, da sodišče navedene zakonske določbe ne sme uporabiti le v primerih ugotovljene zlorabe stečajnega postopka, in da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, in posebnega varstva izvirnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori glede nedobrovernosti kupca. Zgolj slaba vera oziroma premajhna skrbnost kupca torej ne zadošča, temveč mora biti podana kvalificirana nedobrovernost (zlonamernost), torej zavestno pridobivanje neupravičene koristi nepoštenega kupca na račun izgube pridobljene pravice tretjega na njej, ki omejuje v stečajnem postopku pridobljeno lastninsko pravico. Institut stečajnega postopka mora biti izpeljan tako, da se pokaže, da ne gre več za varstvo udeležencev stečajnega postopka, v tem primeru kupca v smislu navedene določbe, temveč za zlorabo pravil stečaja zaradi dosege nedopustnega cilja.
ZD člen 163. ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 163, 163/1, 343, 365, 365/1, 365/1-3.
vrnitev v prejšnje staje - zamujen rok za pritožbo - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi - neupravičen razlog
V skladu s stališči pravne teorije je mogoče govoriti o tem, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenega razloga v smislu 120. člena ZPP tudi tedaj, če so dokazi, ki jih predlogu za vrnitev v prejšnje stanje prilaga predlagatelj, v nasprotju z dejstvi, ki jih zatrjuje.
V pojasnjeni situaciji, ko se je sodišče prve stopnje že iz dedičevih navedb in predloženih listinskih dokazov prepričalo o očitni neutemeljenosti vzroka za zamudo, ni bilo več dolžno izvesti naroka, na katerem bi zaslišalo predlagane priče (drugi odstavek 120. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076256
KZ-1 člen 70b, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 496, 496/2.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - institucionalno varstvo - načelo sorazmernosti
Na podlagi temelja, izkazanega skozi težo in številčnost izvršitvenih ravnanj obravnavanega storilca, tarčno usmerjenih v njegove bližnje, zatorej ne gre pritrditi očitku zagovornice o neupoštevanju in neobrazloženosti načela sorazmernosti v smislu predolgega trajanja izrečenega varnostnega ukrepa medicinsko-terapevtske narave. Sklep je namreč treba brati celostno.
vrstni red obračunavanja - ustni dogovor - dokazovanje - kršitev pravice do izjave v postopku
V tej zvezi sodišče druge stopnje pritrjuje stališču pritožbe, da je sodišče prve stopnje zmotno obravnavalo trditveno podlago toženke v zvezi s sklicevanjem na ustni dogovor iz 287. člena OZ ter izhajajoč iz tega tudi zmotno zavrnilo izvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika toženke in predlaganih prič.
ZZdrS člen 39. ZPP člen 481. ZGD-1 člen 3, 3/6. ZFPPIPP člen 7.
spor o stvarni pristojnosti - gospodarski spor - zasebnik - osebni zdravnik
V obravnavani zadevi je tožena stranka v skladu s 39. členom Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS), ki določa, da lahko zdravnik samostojno opravlja zdravniško službo kot zasebni zdravnik, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon in če je vpisan v register zdravnikov, zasebnik, kot takšen pa ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. To posredno potrjujeta odločbi VSRS III R 12/2009 z dne 12. 5. 2009 in VSL Rg 359/2015 z dne 16. 9. 2015. Obe odločbi se sicer nanašata na odvetnike, a iz njune vsebine izhaja, da kljub številnim podobnostim s podjetniki iz šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah, odvetniki niso podjetniki, ampak zasebniki, kar je izrecno določeno v 7. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ker torej zdravniki po ZZdrS niso samostojni podjetniki, ampak zasebniki (zasebni zdravniki), za njih ne veljajo pravila o gospodarskih sporih. Obravnavani spor tudi ne predstavlja spora, ki bi ga bilo mogoče umestiti med postopke iz 482. - 484. člena ZPP, za katere prav tako veljajo pravila o gospodarskih sporih.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4. ZPP člen 128, 128/5, 154, 154/1, 166, 166/1.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - ugotovitev neobstoja terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava - odločitev o stroških postopka
Po prepričanju sodišča druge stopnje naloga vodenja finančnega poslovanja vsebuje tudi nalogo in pristojnost izbire ter določitve izvajanje računovodskih storitev v družbi, izbor družbe za izvajanje računovodskih storitev spada med posle operativnega vodenja družbe.
Četudi bi bilo v Družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki sprejemajo poslovodne odločitve (kar v obravnavanem primeru ni bilo), pa družbeniki ne morejo dajati obveznih navodil glede tistih nalog, ki so po zakonu kogentno naložene poslovodji, zlasti glede odločanja in ravnanja v statusnih vprašanjih in na področju računovodstva ter finančnega poslovanja (tudi po predpisih o finančnem poslovanju podjetij).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSM00073638
ZST-1 člen 19, 30, 30/3, 31, 31/1. ZPP člen 43, 44, 44/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - sodna taksa - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v tožbeno določeno vrednost spornega predmeta (3.500,00 EUR; tretji odstavek 30. člena ZST-1) poseglo na podlagi določila prvega odstavka 31. člena ZST-1 in pri preverjanju ocenjene vrednosti zahtevka glede na določilo drugega odstavka 19. člena ZST-1 in vsebino tožbenega zahtevka (ugotovitev neobstoja ločitvene pravice) pravilno (smiselno) uporabilo določilo 43. člena ZPP.
Pri obravnavanem zahtevku gre namreč za primerljivo situacijo, kot jo ureja citirana določba, po kateri se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje, če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki naj se zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta.
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da je vrednost spornega predmeta po določilu 43. člena ZPP mogoče določiti tudi v primeru, ko ni znana vrednost zastavnega predmeta, ker je tožnica ni zatrjevala, je pa znana višina zavarovane terjatve.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče z vmesno sodbo odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju, če sta med strankama sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka (315. člen ZPP). Če pri izdelavi sodbe ugotovi, da temelj ni podan, res ne izda vmesne sodbe, temveč končno sodbo, s katero zavrne tožbeni zahtevek.2 Vendar to ne pomeni, da takšna (končna) sodba za tožnika predstavlja presenečenje, ki bi bilo pravno upoštevno. O sodbi presenečenja je mogoče govoriti le, če se sodišče opre na pravno podlago, o kateri stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista razpravljali in niti ob ustrezni skrbnosti nanjo nista mogli računati, ter zato tudi nista mogli dopolniti svojih trditev in predlagati dokazov glede pravno odločilnih dejstev (351. člena ZPP).
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - pravica do posesti - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Utemeljena so pritožbena zatrjevanja, da prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko pravno razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - sprememba otrokovega imena in priimka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so nosilni razlogi za spremembo priimka mld. A. A. zlasti razlogi praktične narave, pojasnjeni v prejšnjem odstavku (poenostavljeno urejanje zadev v ustanovah, olajšani prehodi državne meje). Že ti zadoščajo za ugoditev predlogu.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - načelo koncentracije postopka - nedopustna tožba
Eno temeljnih načel stečajnega postopka je načelo koncentracije, ki zahteva, da lahko upniki svoje terjatve zoper dolžnike uveljavljajo samo v stečajnem postopku (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP) in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni določeno drugače.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - pravno relevantna dejstva
S spornim dokazom toženka ni dokazovala pravno relevantnega dejstva, zato sodišču prve stopnje tega dokaza ni bilo potrebno izvesti. Zgolj trditev in dokazovanje toženke, da ogled na določen dan v juliju 2018 ni bil mogoč, ne omogoča prepričljivega zaključka o protipravnem ravnanju tožnice.
V obravnavani zadevi je torej za materialno pravno presojo odločilno, da zatrjevani ustni dogovor, četudi v celoti sledimo trditvam in dokazom toženca, ne more pravno učinkovati na prodajno pogodbo z dne 8. 1. 2019, ki so jo podpisali vsi pogodbeniki in v kateri ni posebne določbe o delitvi kupnine, ki ne bi bila odvisna od velikosti solastniškega deleža posameznega solastnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074569
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 391.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - dejansko stanje - garantna dolžnost - največja korist otroka
Bistvo garantne dolžnosti obdolženke kot matere oziroma t.i. rezidenčnega starša je v tem, da zaradi njegove največje koristi otroka vzpodbuja k stikom ter se trudi, da otrok odklonilni odnos do očeta izboljša in s tem zmanjša njegovo stisko ter omogoči stike.
Kazenska norma prvega odstavka 288. člena KZ-1 je blanketna norma, vendar je sicer potrebno pritrditi pritožbeni kritiki, da ne more biti ključnega pomena, da v izreku očitka ni citirano, katera norma je s tem kršena.
Ocena sodišča prve stopnje o nezadostni konkretizaciji zakonskega znaka temelji predvsem na pravilni ugotovitvi, da v opisu dejanja ni konkretizirana zavestna kršitev zakona, prav tako ni konkretizirano zatrjevanje, da je obdolženec oškodovancu kot tožilcu namerno škodoval, na ravni posplošenega zatrjevanja pa je ostala tudi navedba, da je istočasno neupravičeno dajal prednost nasprotni stranki.