OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083801
ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
Ker je jasnost (transparentnost) pogodbenega pogoja avtonomni pravni pojem prava EU, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo razlago Sodišča EU, da ne zadošča le formalna oziroma slovnična jasnost besedila, ampak mora banka podati ustrezna pojasnila in informacije, da bo lahko razumno pozoren in preudaren potrošnik, ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bil sklenjen kredit, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Izjava o prevzemu valutnega tveganja v obravnavani je bila presplošna in nezadostna, da bi lahko potrošnik ocenil tudi potencialno znatne ekonomske posledice. Ker toženka ni pojasnila konkretnega delovanja mehanizma valutne klavzule, ampak je ob sklepanju pogodbe le še podala splošna pojasnila, da lahko pride do manjših nihanj, tožniki niso bili poučeni, da sprejemajo neomejeno vezanost kredita na tujo valuto in s tem tveganje, da so neomejeno prepuščeni zakonitostim trga, kar ima lahko zanje tudi potencialno izjemno intenzivne negativne posledice zvišanja obveznosti plačila kredita v domači valuti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00071248
ZPP člen 274, 274/1, 324, 324/3.
preživnina za mladoletnega otroka - pobotni ugovor v pravdi - procesni pobotni ugovor - zavrženje pobotnega ugovora - res iudicata
Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo uveljavljani pobotni ugovor, v zvezi s katerim dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti tudi v dajatvenem delu tožbenega zahtevka tožnice in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00073504
ZPP člen 13, 274, 274/1, 308, 359. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 20a.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - zavrženje tožbe - uporaba materialnega prava - neveljavnost pravnega posla - odločanje o predhodnem vprašanju - ničnost pravnega posla - oderuškost - napake volje - pravna narava notarskega zapisa - prepoved reformacije in peius
Notarski zapis ni ne odločba ne poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in nima učinka pravnomočnosti, temveč ima (lahko) le učinek neposredne izvršljivosti. Učinek pravnomočnosti imajo zgolj sodne odločbe in sodne poravnave in le glede njih zakon predpisuje, da se tožba zavrže, če sodišče ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že bilo (s sodno odločbo) pravnomočno razsojena ali o katerem je že sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 274. člena ZPP in 308. člen ZPP). Ker neposredno izvršljiv notarski zapis nima učinka pravnomočnosti, ne predstavlja ovire za sojenje, zato sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo tožbeni zahtevek na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem zavrniti kot neutemeljen iz razloga, ker skupno premoženje ne obstaja več (saj je bilo s sporazumom v obliki notarskega zapisa že veljavno razdeljeno med bivša izvenzakonska partnerja).
Vendar se je v predmetni zadevi pritožil zgolj tožnik, zavrnitev tožbenega zahtevka pa je za tožnika manj ugodna odločitev kot zavrženje tožbe (ker je v primeru zavrženja tožbe možno isto tožbo vložiti še enkrat, v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pa zaradi učinka materialne pravnomočnosti sodbe to več ni mogoče).
ZTLR člen 54, 54/1. URS člen 22. ZPP člen 358, 358-6.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - izrek je nerazumljiv - dokazna ocena
Obravnavano zadevo priposestvovanja stvarne služnosti poti je sodišče prve stopnje glede na časovno veljavnost pravilno podredilo pravilu iz prvega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), po katerem za priposestvovanje in s tem originarni nastanek služnosti poti zadošča 20 letno dejansko izvrševanje služnosti, ki mu lastnik služečega zemljišča ne nasprotuje. Utemeljeno toženca grajata nejasnost izreka glede širine poti. Opredelitev poti v širini 3,5 metra ni skladna z nadaljnjim izrekom, da je pot razvidna iz izrisa izvedenca, ki je sestavni del sodbe.
stiki - sprememba odločitve o stikih - nepredvidljive okoliščine - varstvo koristi otroka
Sodišče je ob zapisu načina poteka posameznih stikov ustrezno upoštevalo, da udeleženca še nista zmožna samostojnega dogovarjanja in je zato izvajanje posameznih stikov ustrezno normiralo. Pri tem je pravilno izhajalo iz bistvene ugotovitve, da je zaradi nepredvidljivih okoliščin in razlogov, ki jih prinaša življenje mladoletnih otrok in obeh staršev, še natančnejša sodna določitev izvajanja stikov tudi objektivno nemogoča. Sodišče druge stopnje pa dodaja, da je takšna zahteva, ob minimalnem razumskem sodelovanju staršev, ki sta ga dolžna vzpostaviti zaradi varstva koristi njunih otrok, tudi nepotrebna in neutemeljena.
sprejem osebe v varovani oddelek - privolitev bolnika - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve
74. člen ZDZdr določa, da je oseba ob izpolnjevanju prej naštetih pogojev, sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo. Šele, če oseba pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr). Iz podatkov spisa in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je nasprotni udeleženec v sprejem privolil na naroku 21. 9. 2023 in nato še 29. 9. 2023.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - poškodovanje tuje stvari - razveljavitev kazenske sodbe - nerazumljiv izrek - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - materialna resnica - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Takšna nejasna in nekonkretizirana opredelitev v izreku opisane telesne poškodbe pa obdolženemu A. A. onemogoča učinkovito obrambo. Vrsta telesne poškodbe (udarnina, zvin ali izpah) sicer res ni zakonski znak kaznivega dejanja, je pa pomembna zaradi individualizacije historičnega življenjskega dogodka.
Obrazložitev, zakaj izrek pogojne obsodbe pri obdolžencu ne bi imel enakega preventivnega učinka kot izrečena kazen zapora, zagovornik obdolženega pogreša neutemeljeno. O zgolj želji po pogojni obsodbi se namreč prvostopenjsko sodišče ni dolžno opredeljevati.
regulacijska začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež - dokapitalizacija - potrebnost izdaje začasne odredbe
Sodišče druge ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tudi po delitvi skupnega premoženja (poslovnega deleža) in vpisu tožnice kot družbenice družbe A. d.o.o. stanje v sodnem registru takšno, da ga bi bilo za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica (torej za zavarovanje njene nedenarne terjatve), potrebno ohraniti. Morebitno razpolaganje drugega toženca z njegovim poslovnim deležem (ki ni več predmet skupnega premoženja) ne bi onemogočilo ali ogrozilo realizacije za tožnico ugodne sodne odločbe, katere posledica bi bil izbris sklepov o dokapitalizaciji družbe in vpisa novega družbenika iz sodnega registra. Za uresničitev sodnega varstva, ki ga v predmetnem postopku uveljavlja tožnica, torej ni pomembno kdo je imetnik poslovnega deleža (drugi toženec ali tretji), zato predlagana začasna odredba s prepovedjo njegove odtujitve ali obremenitve za zavarovanje pravnega položaja tožnice ni potrebna in dopustna, zato jo je treba zavrniti že iz tega razloga.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 300.
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - združitev pravd v skupno obravnavanje
Pritrditi je sicer sodišču prve stopnje, da mora pravdni postopek voditi na način, da s čim manjšimi stroški pride do končne in pravilne odločitve ter, da podvajanje dokazov ni smotrno. ZPP omogoča v določenih primerih združitev pravd, ki je urejena v 300. členu. Ravno ta institut predstavlja enega od ukrepov, katerega cilj je smotrnost postopka in koncentracija glavne obravnave. Sodnik se v okviru določb ZPP samostojno odloča, ali je v zasledovanju cilja pospešitve obravnavanja zadeve in zmanjševanja stroškov bolj smotrno pravdi združiti ali ju obravnavati ločeno. Gre za ukrep procesnega vodstva, ki je v celoti rokah sodišča prve stopnje.
izločitev v korist potomcev - povečanje zapustnikovega premoženja - pogoji za priznanje - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine
Kakšen alikvotni del zapustnikovega premoženja predstavlja prispevek tožnika k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, je odvisno od vrednosti zapustnikovega premoženja, kakršna bi bila brez povečanja, in vrednosti, kakršna je v času zapustnikove smrti, ter od upravičenčevega prispevanja k temu povečanju. V tej zvezi je torej treba ugotoviti stanje in vrednost zapustnikovega premoženja v času njegove smrti, ali se je zaradi izboljšav, vzdrževanja oziroma obdelovanja nepremičnin njihova vrednost ohranjala (ali celo zvišala) oziroma kakšna bi bila njihova vrednost, če ne bi bilo rednega vzdrževanja oziroma obdelovanja, ugotoviti prispevek tožnika k ohranitvi vrednosti oziroma povečanju vrednosti premoženja zapustnika (kolikšen delež ustreza vloženemu delu, zaslužku ali drugačnemu prispevku tožnika), nato pa to preračunati v skupni delež tožnika na celotnem zapustnikovem premoženju.
določitev vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - vročitev pritožbe v odgovor
Po ustaljenih stališčih sodne prakse je v primerih, kot je predmetni, ko sodišče z enim sklepom ugotovi novo vrednost spornega predmeta in se izreče za stvarno nepristojno, pritožba dopustna tudi v delu, ki se nanaša na določitev vrednosti spora.
Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje odgovor na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala vrednosti spora, moralo, preden je določilo novo vrednost spora, vročiti v odgovor tožnici, da se o njem izjavi.
absolutno zastaranje pregona - uradni preizkus pritožbenega sodišča - nepravnomočna upravna odločba - pogoji za uvedbo postopka - izvedba dokaznega postopka - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja
Dejstvo, da v konkretnem primeru obstoj kršitve, ki se obravnava tudi v prekrškovnem postopku, v inšpekcijskem postopku še ni pravnomočno ugotovljen, za prekrškovni postopek z vidika uvedbe tega postopka torej ni pomembno, je pa vsekakor pomembno z dokaznega vidika. Medtem ko daje predhodna pravnomočna odločba v inšpekcijskem postopku sodišču močan argument za pritrjevanje razlogom prekrškovnega organa glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kršitev, zaradi katere teče prekrškovni postopek, pa v primeru še nepravnomočne predhodne upravne odločbe tega argumenta sodišče nima in mora posledično odločilna dejstva ugotavljati in ugotoviti samo. Pri tem ni izključeno, da ugotovitve sodišča sovpadajo oziroma pritrjujejo ugotovitvam prekrškovnega organa, vendar je tak zaključek možen le na podlagi ustrezno izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega mora biti kršitelju ustrezno omogočeno, da svoje argumente predstavi sodišču in da se izjavi o vseh (še nepravnomočnih) ugotovitvah in odločbah iz upravnega postopka, ki so podlaga konkretnemu prekrškovnemu postopku (pritožbeno sodišče posebej poudarja, da to niso vse okoliščine iz upravnega postopka, ampak samo tiste, ki predstavljajo zakonske znake prekrška in so v konkretnem primeru odločilne za presojo obstoja prekrška in odgovornosti zanj).
kazenska sankcija - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - glavna in stranska sankcija - varnostni ukrep
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da opisane okoliščine na strani obdolžencev in okoliščine načina izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja dajejo utemeljeno podlago za objektivno bojazen, da bi bili zaseženi vozili lahko ponovno uporabljeni za izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s prevozom ilegalnih prebežnikov.
Zakonska določba šestega odstavka 492. člena ZKP omogoča za primere, ko je kaznivo dejanje storjeno in niso podani drugi razlogi opravičljivosti, prav tako pa ni podana neprištevnost, nadaljevanje kazenskega postopka z obtožnico ali obtožnim predlogom. V takem primeru sodišče najprej zavrže predlog državnega tožilca za izrek varnostnega ukrepa, tako v primeru, če državni tožilec predlog umakne, kot tudi če sodišče po obravnavi sámo ugotovi, da za izrek ukrepa ni izpolnjen pogoj neprištevnosti. Zavrženje predloga nima učinkov, ki bi onemogočali ponovno sojenje za isto kaznivo dejanje na podlagi obtožnega akta državnega tožilca, ki mora biti vložen najpozneje v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju.
Zoper obtožnico iz šestega odstavka 492. člena ZKP (v nobenem primeru) ni ugovora, saj se v tem primeru smiselno uporablja določba tretjega odstavka 344. člena tega zakona. Neizdaja sklepa o zavrženju predloga torej na (ne)dopustnost ugovora zoper obtožnico nima prav nobenega vpliva.
Stališče sodišča prve stopnje, da je kot objektivno okoliščino v okviru presoje grozovitosti načina odvzema življenja možno upoštevati le trajanje fizičnih bolečin oškodovanke, je napačno.
Utemeljevanje grozovitosti načina odvzema življenja zgolj ali predvsem na količini trpljenja žrtve, ki da je ali ni presežna, je namreč v neskladju s svetostjo človeškega življenja in s človekovim dostojanstvom.
Obdolženec je imel možnost, da se brani pred spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo, kot jo je opredelilo sodišče prve stopnje, zato ne gre za sodbo presenečenja.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 285a, 285c, 285č, 330, 370, 370/2.
priznanje krivde - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - pogoji za sprejem priznanja krivde - pravni pouk obdolžencu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
330. člen ZKP določa, da če obdolženec med glavno obravnavo prizna krivdo po obtožbi in se nato to priznanje sprejme, sodišče glavno obravnavo nadaljuje ob smiselni uporabi določb 285.c in 285.č členu tega zakona. Obdolženec je bil na naroku deležen vseh pravnih poukov, ko pa je nato med glavno obravnavo, po izvedbi večine dokazov, krivdo priznal, pa ga sodišče ni bilo dolžno poučiti po 285.a členu ZKP, saj postopek ni bil v fazi predobravnavnega naroka.
tožba za plačilo odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - posttravmatska stresna motnja - pravni standard pravične denarne odškodnine - načelo individualizacija višine odškodnine - zlom - kolesarska nesreča - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica si v pritožbi tudi neutemeljeno prizadeva, da se psihične težave, kot je posttravmatska stresna motnja, upošteva pri nepremoženjski škodi zaradi strahu, saj se je ta skupaj z drugimi psihičnimi težavami izrazila na področju življenjske aktivnosti kot njena omejitev.
URS člen 22. ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3. ZST-1 člen 31, 31/1.
odmera pravdnih stroškov - standard obrazložitve sklepa - obrazložitev stroškovne odločitve - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - zahteva za preizkus vrednosti spornega predmeta s strani tožene stranke - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Skladno z določilom tretjega odstavka 44. člena ZPP ima namreč sodišče korekturno dolžnost le, če je vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede očitno prenizka ali previsoka in zato nastane vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča. Po določilu prvega odstavka 31. člena ZST-1 pa je korekturna dolžnost podana le, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta ocenila prenizko. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da navedena sporna vrednost ne odstopa in da je primerna ter je začelo z vodenjem postopka, temu pa ni nasprotovala tudi nobena od pravdnih strank. Zato sodišče prve stopnje v tem primeru ni imelo pravne podlage za določitev vrednosti spornega predmeta, ki bi bila drugačna od vrednosti spornega predmeta, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V kolikor sta toženki bili mnenja, da postavljena sporna vrednost ni primerna, bi morali na to opozoriti v odgovoru na tožbo oziroma tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Tam sta imeli možnost, da ugovarjata temu, da vrednost spornega predmeta ni navedena diferencirano. Ustavno sodišče RS se je že izreklo, da tudi v primeru, ko zakonodajalec odgovornost za zavarovanje strankinih pravic v določeni meri nalaga sodišču, to ne pomeni, da stranke niso tudi same dolžne poskrbeti za varstvo svojih pravic v postopku, in da je logično pričakovanje, da bodo predvsem stranke same skrbele za ustrezno varstvo svojih pravic oziroma da bodo same nosile negativne posledice ne dovolj skrbnega ravnanja v postopku.
začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - stiki
Sodišče druge stopnje je pred odločitvijo o začasni odredbi pridobilo mnenje CSD, katerega je ustrezno ocenilo ter obrazložilo zakaj je sledilo njegovim strokovnim ugotovitvam. Nasprotna udeleženka se je o mnenju CSD z dne 8. 8. 2023 lahko izjavila potem, ko ji je mnenje vročilo sodišče druge stopnje.
rok za predložitev listine - navajanje novih dejstev in dokazov - odškodnina za izgubljeno preživljanje - stroški preživljanja
Na naroku za glavno obravnavo 13. 9. 2022 je tožeča stranka zaprosila za dodatni rok za predložitev manjkajočih listin v prevodu, sodišče prve stopnje pa je na omenjenem naroku njen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da bi manjkajoče listine kljub temu, da sodišče o njenem predlogu (z dne 14. 2. 2022) za podaljšanje roka za 30 dni ni odločilo, lahko predložila, pa tega ni storila. Pritožbeno sodišče s tem soglaša in še dodaja, da tožeča stranka niti v roku 30 dni, za katerega je sama zaprosila z vlogo z dne 14. 2. 2022, manjkajočih listin ni predložila niti jih ni predložila do naslednjega naroka za glavno obravnavo, ki je bil izveden več kot pol leta kasneje (in sicer 13. 9. 2022), čeprav bi to glede na določbo tretjega odstavka 286 člena ZPP, ki dovoljuje navajanje novih dejstev in dokazov tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če njihova dopustitev ne bi zavlekla reševanja spora, lahko storila. To pomeni, da je tožeča stranka imela na voljo razumno dolgo obdobje za predložitev manjkajočih listin, te možnosti pa ni izkoristila, zato očitana kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP ni podana.