ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/1-1, 322/2, 322/4. ZPP člen 2, 337, 337/1.
nakup nepremičnine v stečajnem postopku - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - obstoj najemnega razmerja - soglasje stečajnega sodišča - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - pritožbena novota
Morebiten posel oziroma dogovor, s katerim bi stečajni upravitelj stečajnega dolžnika toženki dovolil uporabo stvari v stečajni masi, bi namreč moralo odobriti stečajno sodišče z izdajo sklepa o upravljanju stečajne mase.
jamčevalni zahtevek - pravočasno in pravilno grajanje napak
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zaradi nepravilnega in nepravočasnega grajanja napak tožeča stranka ne more uveljavljati oziroma uspeti z jamčevalnim zahtevkom, kar je bil razlog za zavrnitev zahtevka iz naslova dokončanja in popravila diletacij betona ter razpok in razpadanja brežin, se sodišču prve stopnje do vprašanj, ki jih je v zvezi s temi deli navedel izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ni rabilo opredeljevati, saj niso pravno relevantna.
Odvzem otroka staršem in namestitev drugam je eden najbolj radikalnih ukrepov države, ki nepovratno zareže v družinska razmerja in praviloma pusti trajne posledice, čeprav matična družinska celica ni združena le kratek čas.
V predmetnem postopku starša nista dala soglasja za namestitev otroka v zavod, zato je potrebno v primeru, ko soglasja ni, otrok pa je v družini ogrožen odločati o odvzemu otroka v skladu s 174. členom DZ.
Bistvo predmetnega ukrepa je, da ni potrebno, da gre za razloge, ki izvirajo s strani staršev oz. za njihovo krivdno ravnanje ali opustitev (pasivnost), zadošča, da je otrokov razvoj pri starših ogrožen sam po sebi.
SPZ člen 212, 217, 219. ZPP člen 180, 180/1, 185, 185/1.
stvarna služnost - zemljiška knjiga - služnosti poti - prepoved vznemirjanja - priposestvovanje stvarne služnosti - motenje posesti stvarne služnosti
Glede na to, da lahko lastnik gospodujoče nepremičnine priposestvuje služnostno pot le v obsegu, kot jo je dejansko izvrševal, jo je tožnica po presoji sodišča druge stopnje lahko priposestvovala le v dolžini 15 m. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je upoštevalo dolžino celotne parcele namesto dolžine dejansko izvrševane poti, zmotno uporabilo materialno pravo.
To pomeni, da ima lastnik gospodujočega zemljišča pravico sanirati služnostno pot, vendar je pritrditi pritožbi, da je treba to pravico izvrševati v luči prvega odstavka 219. člena SPZ, v skladu s katerim se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar. Služnostna pravica namreč pomeni poseg v lastninsko pravico vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, zato so sestavni del lastninske pravice tudi tista služnostna načela, ki težijo k njenemu najmanjšemu možnemu omejevanju.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je bila predmetna prodaja letala obdavčena z DDV ter da je bila v skladu z ZDDV-1 tožnica kot prodajalec zavezana plačati DDV. Sporna je bilo namreč le vprašanje, ali sta se pravdni stranki v Prodajni pogodbi dogovorile, da nosi stroške plačila DDV toženka. To vprašanje pa se ne more presojati na podlagi določil ZDDV-1, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja DDV na ozemlju Republike Slovenije (1. člen ZDDV-1), ampak na podlagi avtonomnega pogodbenega prava pogodbenih strank, v predmetnem primeru na podlagi Prodajne pogodbe.
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera je sodišče nedvomno odločilo v korist mladoletnih otrok, ki je, da se vsi postopki vodijo pri istem sodišču. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo 17. člena ZNP-1, ki določa, da je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek, to pa je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Očitek pritožbe, da je sodišče napačno uporabilo določbo 17. člena ZNP-1, je glede na obrazloženo neutemeljen.
ZSKZ člen 4, 4-2. ZKZ člen 24, 27, 27/2, 27/2-3, 27/4. ZUS-1 člen 2.
zakup kmetijskih zemljišč - razveljavitev zakupne pogodbe - izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - vrstni red prednostnih upravičencev - kmetijska organizacija - kmet - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Sklad v postopku izbire odloča sam, upoštevaje pri tem 27. člen ZKZ, kar pomeni, da mora pri izboru upoštevati prednostno pravico upravičencev oziroma ponudnikov po vrstnem redu določenem v drugem odstavku 27. člena ZKZ, nato pa o izbiri obvesti ponudnike z obvestilom o izboru zakupnika. Obvestilo, ki ni upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa je mogoče izpodbiti zgolj s tožbo v pravdnem postopku, torej pred sodiščem splošne pristojnosti
pravno odločilna dejstva - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje
Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo pogledati videoposnetek njegovega sprejema na oddelek pod posebnim nadzorom UKC 13. 1. 2024, da bi se prepričalo, da ob sprejemu na oddelek ni bil agresiven. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je treba izvesti dokaze zgolj glede dokazovanja pravno odločilnih dejstev. Pravno odločilno dejstvo v predmetni zadevi je, ali nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih in ali je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Vse navedeno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, saj je dokazni postopek pokazal, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo in da je bil zaradi te duševne motnje agresiven tako v domačem okolju (zaradi česar je bila potreba intervencija policije) kakor tudi v sami psihiatrični bolnišnici, kjer so morali vsled njegove agresije uporabiti oviranje s pasovi. Glede na navedeno je pravno nerelevantno, ali je bil tudi ob samem vstopu v psihiatrično bolnišnico agresiven ali ne, saj že ugotovljena dejstva o njegovih agresivnih dejanjih pred in po sprejemu kažejo na to, da so izpolnjeni pogoji za prisilno pridržanje iz 39. člena ZDZdr.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074687
URS člen 22, 23, 29. KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 42, 42/3, 269, 269-2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - določen opis kaznivega dejanja - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - presoja dejanskega stanja
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
V opisu kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi se prepleta opis zavesti obdolženke, da kaznivi dejanji, ki ju je naznanila, nista bili storjeni, z opisom, za kateri dejanji je obdolženka podala krivo ovadbo. Iz takšnega opisa kaznivega dejanja je mogoče izluščiti po eni strani obdolženkino zavest in védenje, da dejanji, ki se preganjata po uradni dolžnosti, nista bili storjeni, na drugi strani pa tudi, kateri kaznivi dejanji nista bili storjeni.
URS člen 29, 34, 35. ZKP člen 148. KZ-1 člen 38, 241, 241/1, 241/2, 242, 242/2.
dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe - nedovoljeni dokazi - zakonitost dokazov - snemanje pogovorov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - izsiljevanje za denar - pravica do osebne varnosti - nedovoljeno sprejemanje daril - nedovoljeno dajanje daril - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva
Zakaj zvočni posnetki pogovorov, ki jih v pritožbah ponovno izpostavlja obramba, niso nedovoljeni dokazi, je z razlogi, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, v točki 9 obširno in tehtno pojasnilo že prvostopno sodišče. Obrazložilo je, da oškodovančeva odločitev, da svoje pogovore z obdolžencema zvočno posname in si tako zagotovi dokaze o njunih izjavah zaradi (morebitnih) nadaljnjih pravnih postopkov, namreč glede na v izpodbijani sodbi pojasnjene okoliščine ne pomeni zlorabe snemanja s ciljem namerne povzročitve škode drugim, kar se trudijo prikazati pritožniki, temveč varovanje lastnih (pravno zavarovanih) interesov bančnega komitenta v stiski, kar velja tudi glede obdolženega B.B., h kateremu je oškodovanca napotil prav obdolženi A.A.. in E.E. pogovorov z obdolženci tudi ni posnel z namenom, da bi posegel v ustavno pravico do zasebnosti obdolžencev, temveč zaradi suma storitve korupcijskega kaznivega dejanja zoper družbo A d.o.o. katere direktor je bil. Njegov namen je bil uspešno dokončati postopek reprogramiranja kredita, kot je bil dogovorjen, brez plačila nedovoljene nagrade, torej je bil njegov namen preprečiti dokončanje koruptivnega kaznivega dejanja. Pri tem je izpostaviti, da poskus finančnega izsiljevanja po vsebini pomeni grob napad na človeško dostojanstvo, ki ga Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) jamči vsakomur brez razlike glede na njegove osebnostne pravice, med katere sodi tudi pravica do osebne varnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074631
ZKP člen 372, 372-4, 403, 511, 511/5. KZ-1 člen 82, 82/3, 83.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - kršitev kazenskega zakona
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje zagovorniku, da je podana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP v zvezi s 403. členom ZKP, saj je prvostopenjsko sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo kazenski zakon, ko je štelo, da začne teči rok, v katerem obsojeni po 83. členu KZ-1 ne sme storiti novega kaznivega dejanja, od obsodbe dalje, kar pa terja razveljavitev izpodbijanega sklepa. V novem postopku bo sodišče prve stopnje zadevo ponovno preučilo in pri odločanju o prošnjah za izbris obsodbe na podlagi 83. člena KZ-1 najprej ugotovilo, ali je obsojenec v obdobju, relevantnem za presojo pogojev za sodno rehabilitacijo (9. 2. 2021 - 9. 8. 2023), storil novo kaznivo dejanje. Če bo ugotovilo, da obsojenec ta formalni (zakonski) pogoj za izbris iz 83. člena KZ-1 izpolnjuje, pa bo v nadaljevanju pri presoji obsojenčeve prošnje za sodno rehabilitacijo upoštevalo vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne za izbris obsodbe, kot določa navedeni člen. Odvisno od teh ugotovitev bo nato ponovno ocenilo, ali sta prošnji za izbris obsodbe utemeljeni.
ZP-1 člen 57, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/11. ZDavP-2 člen 37, 37/3, 397.
razveljavitev po uradni dolžnosti - zaprtje računa in odprtje novega - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - izvedba dokazov v ponovljenem postopku - plačilni nalog prekrškovnega organa
Prekrškovna norma iz 14.a člena prvega odstavka 397. člena ZDavP-2 je specifična v tem, da zavezanec za zadostitev njeni vsebini obvezno potrebuje sodelovanje tretje osebe (ponudnika plačilnih storitev) in njegova zmožnost zadostiti zavezujoči normi ni odvisna zgolj od njegove volje, ampak tudi od volje oziroma poslovne politike banke oziroma drugega ponudnika plačilnih storitev. Pritožbeno sodišče zato opozarja tudi na pravilno pravno razumevanje v ZSV in pritožbi zatrjevanega dejstva, da pravna oseba pri ponudnikih plačilnih storitev ni mogla odpreti novega transakcijskega računa. S tem, ko se pravni in odgovorni osebi izreče sankcija za prekršek, pravna oseba ne dobi pravnega ali drugačnega temelja, ki bi ponudnika plačilnih storitev zavezal, da z njo sklene krovno pogodbo o izvajanju plačilnih storitev oziroma ji odpre transakcijski račun. To pomeni, da kljub izreku prekrškovne sankcije vsa tveganja glede sive ekonomije in izogibanja davkom in prispevkom, ki jih navajata prekrškovni organ in sodišče prve stopnje, ostajajo nespremenjena.
ZDavP-2 člen 37,37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZP-1 člen 155,155/1. ZPlaSSIED člen 99,99/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - transakcijski račun - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v okviru odločanja o odgovornosti ni vsebinsko presodilo navedbe iz zahteve za sodno varstvo, da je bil transakcijski račun podjetja enostransko zaprt s strani banke. Prekrškovni organ v plačilnem nalogu te okoliščine ni navedel. Tudi sodišče prve stopnje zavestno in voljno sestavino direktnega naklepa v šesti točki obrazložitve izpodbijane sodbe navezuje zgolj na okoliščine, da odgovorna oseba ni ponovno odprla transakcijskega računa po zaprtju dne 20. 10. 2022; ne opredeli pa se do vsebine teh sestavin ob upoštevanju v ZSV zatrjevanega dejstva, da ni bila odgovorna oseba pravne osebe tista, ki je TRR zaprla. Logična predpostavka odgovornosti za prekršek je dejstvo, da je posameznik objektivno zmožen zadostiti zavezujoči (zapovedni ali prepovedni) normi, katere kršitev je določena kot prekršek.
razbremenilni razlogi - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - načelo materialne resnice - kontradiktornost - razlogi za ustavitev postopka o prekršku - storilec
Če se je sodišče prve stopnje odločilo za dopolnitev dokaznega postopka oziroma izvajanje s strani pravne osebe predlaganih dokazov, bi moralo skladno z načelom materialne resnice, ki ga zavezuje tudi pri presoji okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, ustrezno pozornost nameniti verodostojnosti izpovedb oziroma trditev (še posebej ob odsotnosti materialnih dokazov) in se opredeliti tudi do drugačnih stališč, ki jih je glede uveljavljanih razbremenilnih razlogov pravne osebe v odločbi o prekršku zavzel prekrškovni organ. Kadar se sodišče prve stopnje zaradi preverbe zatrjevanih razbremenilnih razlogov odloči za dopolnitev dokaznega postopka, je po oceni pritožbenega sodišča primerno, da preveri tudi, kakšna je bila reakcija pravne osebe neposredno po tem, ko je izvedela za ravnanje voznika v konkretnem primeru (če pravna oseba dokazil o tem ne predloži sama). Glede na to, da naj bi po zatrjevanju pravne osebe v obravnavani zadevi voznik v samovoljno s kršitvijo njenih navodil in pravil storil štiri hude prekrške, povezane z (ne)varnostjo v cestnem prometu, je v okviru dolžnega nadzorstva zoper takega voznika praviloma potrebna vsaj uvedba postopka za ugotavljanje delovnopravne oziroma disciplinske odgovornosti, zelo verjetno pa tudi izrek ukrepa. Ukrepanje zoper voznika je namreč pomemben pokazatelj odnosa pravne osebe do spoštovanja njenih pravil in navodil, čemur je dolžno nadzorstvo v osnovi tudi namenjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073279
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1.
kaznivo dejanje razžalitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - pojem razžalitve - objektivni pogoj kaznivosti - dejanske okoliščine - svoboda izražanja - čast in dobro ime - kolizija pravic - oprostilna sodba
Beseda psihopat, ki v svojem laičnem in objektivnem pogledu označuje nekaj nenormalnega, ne more že vnaprej in brez presoje vseh okoliščin pomeniti žalitve v objektivnem smislu.
Za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi in da je tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, mogoče razžaliti - in nasprotno.
Svoboda izražanja (39. člen Ustave Republike Slovenije in 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Prav tako svoboda izražanja zajema možnost zateči se k določeni stopnji pretiravanja ali celo provokaciji, torej k uporabi pretiranih izjav. Varstvo pravice do svobode izražanja pa ne zajema žaljivih izjav, ki pomenijo objestno, samovoljno klevetanje (očrnitev), na primer izjav, katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00073309
ZNP-1 člen 42, 55. ZPP člen 168, 350, 365, 365/1-2, 366.
nepravdni postopek - stroški postopka - oprostitev plačila stroškov postopka - predujem za izvedenca - brezplačna pravna pomoč - sredstva sodišča
Po določbi 42. člena ZNP-1 v zvezi s 168. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče v nepravdnem postopku udeleženca oprosti le plačila sodnih taks, ne pa ostalih stroškov postopka, med katere spadajo tudi stroški izvedbe dokaza z izvedencem.
prisilno pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - podaljšanje varnostnega ukrepa
Sodišče druge stopnje na očitek neupravičenega predlagatelja odgovarja, da je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati specifično situacijo, ko nasprotni udeleženec, kljub pravnomočni odločitvi sodišča, vse do izteka ukrepa na varovani oddelek SVZ, še ni bil nameščen. Zaradi prezasedenosti varovanega oddelka Doma A., je bil nasprotni udeleženec ves čas veljavnosti ukrepa nameščen pri predlagatelju, na Oddelku za psihiatrijo, Enoti za forenzično psihiatrijo. Zato je predlagatelj, ki je nasprotnega udeleženca ves čas izvajanja ukrepa spremljal in nadzoroval, ocenil, da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje ukrepa.
odvzem starševske skrbi - izvedensko mnenje - izjemne okoliščine - ogroženost otroka - oseba, ki je storila kaznivo dejanje umora - kazen zapora - odvzem pravice do stikov z otrokom
Tudi sodna praksa, na katero se sklicuje nasprotni udeleženec v pritožbi (sklep VSL IV Cp 1731/2023 z dne 13. 10. 2023), ne potrjuje navedb nasprotnega udeleženca, da je izvedensko mnenje v zadevah odvzema starševske skrbi obvezno. V navedeni zadevi je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da je sicer postavitev sodnega izvedenca v postopkih odvzema otroka staršem treba pridobiti tudi mnenje strokovnjaka, če ni izjemnih okoliščin, zaradi katerih je ogroženost otroka pri roditeljih prezentna na prvi pogled, flagrantna (v sodni praksi je to zlasti umor drugega starša, očitno nasilje, zanemarjanje, odvisnost in podobno). Takšno pa je dejansko stanje tudi v obravnavani zadevi, zato navedena odločba potrjuje stališče in odločitev sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 24. ZPP člen 80, 316, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 355.
zamudna sodba - časovne meje pravnomočnosti - potek roka za odgovor na tožbo - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalno pravno nasledstvo - smrt toženca - razveljavitev zamudne sodbe
Ne glede na to, kdaj sodišče prve stopnje izda zamudno sodbo, so časovne meje pravnomočnosti vezane na dan izteka roka za odgovor na tožbo. Sodba z dne 9.2.2023 tako zajema objektivne in subjektivne učinke pravnomočnosti na dan 15.8.2021 (pričetek teka roka 9.7.2021, upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov zaradi poletnega poslovanja). Tega dne je toženec A. A. bil še živ. Pravila o univerzalnem pravnem nasledstvu, ki zajemajo tako procesna kot materialnopravna upravičenja, prično učinkovati s smrtjo, kar je v danem primeru dne 25.11.2021, ko je navedeni toženec umrl. Iz navedenih razlogov v navedenih okoliščinah torej sodišče prve stopnje ne sme izdati zamudne sodbe, v kateri so kot toženci navedeni njegovi univerzalni pravni nasledniki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073274
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/2, 308, 308/2, 308/3, 308/8. ZKP člen 285c, 285č, 330.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - izgon tujca iz države - obligatornost izreka stranske kazni - odvzem predmeta
Čeravno je obdolženi po poklicu šofer oziroma taksist z uradno registrirano dejavnostjo, to nikakor ne pomeni, da lahko s prevozi potnikov na območju EU kot sostorilec soprispeva k izvrševanju kriminalnega početja. V nasprotnem bi namreč nezakonite prevoze migrantov v in po območju EU legitimno izvajali izključno šoferji oziroma taksisti z ustrezno registrirano dejavnostjo.