KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069096
KZ-1 člen 173, 173/3, 191, 191/1. URS člen 29.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje nasilja v družini - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena verodostojnosti prič
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke B. B., ki je obdolženca ves čas kazenskega postopka skladno obremenjevala, izvedenec mag. C. C. pa v njeni izpovedbi tudi ni zaznal nobenih neskladij.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - zavrnitev predloga
Niso utemeljene pritožničine navedbe, da je obsojenec že od 8. 4. 2022 na prostosti in bi mu izvršitev zaporne kazni po nepotrebnem poslabšala kvaliteto življenja. Dejstvo je, da vsako prestajanje zaporne kazni poslabša kvaliteto življenja, vendar bi na to moral obsojenec misliti pred tem, ko je izvršil kaznivo dejanje, glede katerega sodišče prve stopnje pravilno ni prezrlo, da ga je izvršil celo v navzočnosti pravosodnega policista med prestajanjem zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068687
KZ-1 člen 257, 257/3, 257/5. ZKP člen 84, 84/5, 314, 314/3, 354, 354/1, 359, 359/1, 359/1-1, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - nerazumljiv izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - odsotnost odločilnih razlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - premoženjska korist - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - branje izvedenskega mnenja - blanketna norma - naklep
Zagovornica utemeljeno navaja, da izrek izpodbijane sodbe ni razumljiv, prav tako sodišče razhajanj med obtožbo in izrekom sodbe v razlogih izpodbijane sodbe ni obrazložilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Glede na to, da se je s strani sodišča postavljeni sodni izvedenec V. V. v celoti skliceval na ugotovitve izvedenca R. R. in v bistvu ni podal lastnih ugotovitev niti ni opravil ogleda na kraju samem, je ostalo to odločilno dejstvo, kolikšen je bil obseg manjka lesa, ki ga je mogoče z gotovostjo oceniti, povsem neugotovljeno.
Ne gre prezreti tudi nadaljnjih tehtnih navedb zagovornice, da je sodišče prve stopnje v izvedensko mnenje izvedenca R. R. in pisno izvedensko mnenje izvedenca V. V. na glavni obravnavi zgolj vpogledalo, ne da bi ga prebralo. Res je tudi, da zagovornica na to nedoslednost ob izvajanju dokazov na glavni obravnavi ni imela pripomb, vendar bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku to pomanjkljivost pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi odpraviti.
Šele novela KZ-1E (z veljavnostjo od 2. 7. 2017 dalje) je to kaznivo dejanje v temeljni obliki po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 spremenila iz formalnega (nepopolnega dvoaktnega) delikta v kaznivo dejanje s kvalificirano premoženjsko posledico, kar pomeni, da od tedaj za izvršitev kaznivega dejanja (vsaj teoretično) zadošča že eventualni naklep.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00069007
KZ-1 člen 86.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojenemu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako takšna nadomestitev ne bi imela generalnega oziroma specialno preventivnega učinka, saj obsojenca že predhodno odobrena alternativna izvršitev zaporne kazni ni odvrnila od inkriminiranega prihodnjega ravnanja.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazenske sankcije
Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnica povzema vsebino posameznih listin in trdi, da ni z vso gotovostjo dokazano, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, pa zagovornica prikazuje drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
Zagovorniki utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa netočno navedlo, da obdolženec ni zatrjeval, da bi zaseženi kip „Kip predice v narodni noši“ imel v posesti na zakoniti podlagi. Iz podatkov spisa namreč izhaja ravno nasprotno. Obdolženec je prav to navajal ves čas kazenskega postopka, pri čemer je pojasnjeval, da je navedeni kip leta 2001 kupil od stečajne upraviteljice družbe M. d.d., za kupnino 290.000,00 SIT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00068974
ODZ paragraf 364c.. SPZ člen 38, 38/2, 38/3, 38/4, 38/6, 274, 274/2.. ZIZ člen 254, 254/2, 254/3, 250.. ZPP člen 286, 286/3, 360, 360/1.
poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve - enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - prekluzija navajanja novih dejstev
Institut prepovedi razpolaganja (odtujitve ali obremenitve) je urejen v 38. členu SPZ (drugi, tretji in četrti odstavek), in sicer po zgledu iz paragrafa 364c Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ). Lahko se določi s pravnim poslom ali oporoko, zavezuje le prvega lastnika, ne pa njegovih pravnih naslednikov, lahko se časovno omeji, v vsakem primeru pa "ugasne" s smrtjo upravičenca. V zemljiško knjigo se lahko vpiše samo pod pogoji iz četrtega odstavka 38. člena SPZ. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam. Omenjeni pravni institut pomeni omejitev lastnika, saj mu prepoveduje pravno razpolaganje s stvarjo. Pravnoposlovna prepoved odtujitve nepremičnine prepoveduje pogodbeni stranki, v breme katere je dogovorjena, prenos lastninske pravice na nepremičnini, medtem ko dogovorjena prepoved obremenitve prepoveduje obremenitev nepremičnine z zastavno pravico in drugimi omejenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na nepremičnini. SPZ v členu 38. omenja prepoved odtujitve ali obremenitve, kar bi utegnilo pomeniti, da je dopustno predlagati vknjižbo bodisi samo prepovedi odtujitve bodisi samo prepovedi obremenitve. Na institut prepovedi odtujitve ali obremenitve je treba gledati kot na enoten pravni institut prepovedi razpolaganja. To pa pomeni, da ga ni smiselno "cepiti" na prepoved odtujitve in na prepoved obremenitve. Tudi avstrijska sodna praksa je zavzela stališče, da prepoved odtujitve zajema tudi prepoved obremenitve. Kot je že bilo navedeno, se pravica prepovedi razpolaganja v skladu z drugim odstavkom 38. člena SPZ ustanovi s pogodbo, ki jo sklene lastnik (kupec nepremičnine) z osebo, v korist katere se je odpovedal odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine. Gre za obligacijsko pravico ne za stvarno pravico na tuji stvari. Za nastanek obligacijske pravice pa zadostuje, da so izpolnjeni splošni pogoji, ki jih za nastanek pravic in obveznosti določa obligacijsko pravo. Poseben razpolagalni posel ni potreben. Takšen posel je potreben le za pridobitev učinkov obligacijske pravice v razmerju do tretjih, ki se doseže z vknjižbo te obligacijske pravice v zemljiško knjigo (primerjaj četrti odstavek 38. člena SPZ1) in s katero pridobi upravičenec pravice zavarovan položaj v razmerju do tretjih. To pa pomeni, da vknjižba prepovedi razpolaganja v zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka. Oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo se nanaša le na vpise stvarnih pravic, na njihovo pridobitev, omejitev ali prenehanje (tako tudi v odločbi VSL I Cpg 179/2008 z dne 17. 7. 2008). V tem kontekstu so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila v eni od pogodb (Prodajna pogodba 2007), dogovorjena prepoved odtujitve ne more imeti stvarnopravnih (absolutnih učinkov) in predstavlja le obligacijski dogovor, veljaven med strankama pogodbe, sklenjen pravni posel pa je skladno z drugim odstavkom 254. člena ZIZ izpolnjeval pogoje za vknjižbo lastninske pravice. Kot je že bilo navedeno, za nastanek obligacijske pravice prepovedi razpolaganja razpolagalni pravni posel ni potreben, za njen nastanek zadostuje že sklenitev (zavezovalnega) pravnega posla, za njeno učinkovanje do tretjih, pa mora biti izpolnjen pogoj sorodstva iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen), vpis v zemljiško knjigo pa ima zgolj publicitetni učinek. Izpodbijano sodbo je tako tudi v tem delu mogoče preizkusiti, manjkajoči razlogi, ki jih je dodalo sodišče druge stopnje, so materialno pravne narave, tako da ni podana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ima torej vpis prepovedi v zemljiško knjigo zgolj publicitetni in ne oblikovalni učinek, tudi ne drži trditev pritožbe, da se institut prepovedi razpolaganja lahko presoja po določbah 38. člena SPZ šele, ko je takšna prepoved (gre za primere iz četrtega odstavka citiranega člena SPZ, med drugim tudi za primere, ko je prepoved razpolaganja določena med starši in otroci) vpisana v zemljiško knjigo. Da prepoved razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, v razmerju do tretjih učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo, izhaja iz odločbe VSRS II Ips 456/2008 z dne 22. 9. 2011. V njej je VSRS pojasnilo, da sankcija kršitve pravice prepovedi razpolaganja ne more biti odvisna od vpisa te pravice v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj te pravice, medtem ko prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za prepoved razpolaganja, je sankcija za kršitev te prepovedi enaka, kot v primeru, če je pravica vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, je torej odvisna samo od tega, ali je tretja oseba oseba za obstoj prepovedi razpolaganja vedela ali ne. O tem, da je tožnica za to prepoved vedela oziroma bi zanjo ob ustrezni skrbnosti morala vedeti, pa se je sodišče druge stopnje že izreklo v točki 11 obrazložitve.
OZ člen 15, 41, 41/1. ZPP člen 80, 254. ZZK-1 člen 243.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - demenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - izvedensko mnenje - ustno mnenje izvedenca - razlog za postavitev novega izvedenca
V izvedenskem mnenju in njegovi ustni dopolnitvi ni nedoslednosti v smislu nasprotij oziroma neskladnosti, izvedenec pa je pojasnil in utemeljil svoje mnenje na medicinski dokumentaciji, s katero je razpolagal. Nestrinjanje z mnenjem ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Za postavitev novega izvedenca tako niso bili izpolnjeni razlogi iz 254. člena ZPP.
OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZPP člen 243, 254.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - normalen tek stvari
V točkah 18 do 27 obrazložitve izpodbijane sodbe je pojasnilo vsa odločilna dejstva za presojo, da vzročna zveza ne obstoji, saj je imela tožnica možnost, da glede na takratno stanje zadeve pridobi gradbeno dovoljenje za objekte, ki so bili predvideni v takrat veljavnem lokacijskem načrtu za območje poslovno obrtne cone A. Res je, da je bila tožnica s strani toženke obveščena, da slednja ni dobila okoljevarstvenega dovoljenja, zaradi česar po trditvah tožnice naj ne bi bilo mogoče izvesti načrtovane dejavnosti, a to po pravilni razlagi izpodbijane sodbe še ne pomeni, da je prav to razlog za škodo, ki je tožnici nastala z odstopom pogodbenikov od sklenjenih predpogodb. Tožnica po lastni odločitvi ni niti začela s pridobivanjem projektne dokumentacije, pri čemer dokazni postopek ni pokazal, da bi se pridobivanje dokumentacije (zaradi nerealizirane Inšpekcijske odločbe) ustavilo že na samem začetku. To pa pomeni, da tožnica po pravilni razlagi izpodbijane sodbe za škodo odgovarja sama, saj je s svojim ravnanjem (ko ni izvedla ustreznih aktivnosti v zvezi s planiranimi investicijami, ki so botrovale odstopom od predpogodb) povzročila njen nastanek. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pojasnilo, da je bilo tožnici znano stanje spornih parcel, pa se je kljub temu v obeh predpogodbah zavezala, da bo kot prodajalka obema kupcema v določenem času dostavila listine, iz katerih po razvidna realizacija Inšpekcijske odločbe. To pa pomeni, da je obe predpogodbi sklenila z védenjem o vsebini citirane Inšpekcijske odločbe, pri čemer po pravilni razlagi izpodbijane sodbe sama ni začela z ustreznimi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in v zvezi s tem tudi postopki za pridobitev projektne dokumentacije, pa čeprav bi to v skladu s strokovnimi ugotovitvami izvedencev lahko storila.
URS člen 14, 14/2, 22, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZIZ člen 23, 61, 61/2, 62, 62/5. ZPP člen 108, 180, 180/1, 278, 278/1, 286, 286a.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti - neenako obravnavanje strank v postopku - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev pritožbenega postopka
Glede na pravilno (in pritožbeno nesporno) ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik za svoje navedbe ni predlagal nobenih dokazov in s tem torej ni izpolnil zahteve iz drugega odstavka 61. člena ZIZ (sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem sicer napačno sklicevalo na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ), bi moralo višje sodišče ob odločanju o pritožbi na podlagi določbe petega odstavka 62. člena ZIZ sprejeti enako stališče, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, in izpodbijani sklep glede zavrnitve ugovora v zvezi s plačilom (in izterjavo) zneska 33.224,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi potrditi. Vendar pa so po mnenju višjega sodišča citirane določbe v delu, v katerem določajo, da mora dolžnik, da bi bil njegov ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen (in posledično tudi utemeljen) za svoje ugovorne navedbe v ugovoru predlagati tudi dokaze, in da mora sodišče ugovor, ki ne izpolnjuje takšnega standarda obrazloženosti, zavrniti, v nasprotju z Ustavo, saj so zaradi bistvene neenakosti položajev upnika in dolžnika kot strank istega izvršilnega postopka in neenakosti dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v primerjavi s položajem toženca v pravdnem postopku z njimi dolžniku kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave in 22. člena Ustave.
DZ člen 254, 254/1, 256. ZNP-1 člen 57, 57/1, 57/4, 58, 58/1, 67.
aktivna procesna legitimacija - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - imenovanje novega skrbnika
V postopku razrešitve skrbnika, v krogu oseb, ki sodelujejo v tem postopku, je predlagatelj lahko samo CSD (oseba pod skrbništvom in skrbnik sta bila vključena v postopek kot nasprotna udeleženca in ne predlagatelj). Takšnega postopka ne more voditi niti sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne "osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.", ker določba prvega odstavka 57. člena ZNP-1 velja za "Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo".
dokaz z zaslišanjem izvedenca - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pisno izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - borilne veščine
Drži sicer, da odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca ni odvisna od strankinega predloga in lahko sodišče tudi samo po uradni dolžnosti izvedenca zasliši. Vendar pa je potreba po zaslišanju izvedenca odvisna od jasnosti, popolnosti in razumljivosti izvedenskega mnenja. Če je izvid/mnenje izvedenca nejasno ali nepopolno ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, mora sodišče te pomanjkljivosti odpraviti z zaslišanjem sodnega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP), sicer navedeno ni potrebno. Bistveno je torej, ali je bilo pisno izvedensko mnenje, pridobljeno v obravnavani zadevi, jasno in popolno ter pri sodišču prve stopnje ni vzbujalo nobenega dvoma v njegovo pravilnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00069042
ZRPPN člen 28, 30, 43. ZSZ člen 18, 18/1, 20, 28, 28/1. ZTel-1 člen 52, 53, 54. ZEKom člen 77, 78, 79, 80. ZEKom-1 člen 19, 20, 21, 22. ZDen člen 88, 88/1, 88/2. ZEKom-2 člen 27, 27/3. ZPP člen 340, 341.
vsebina služnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - obid prisilnih predpisov - služnostna pogodba - nepremičnina, izvzeta iz pravnega prometa - nična pogodba - nadomestilo za služnost - zmotna uporaba materialnega prava - pasivna legitimacija - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost )
S tem, ko je pogodba nična, pa je odpadla pravna podlaga za nadomestilo služnosti.
ZPND člen 3, 3/3, 3/5, 19, 21, 22.a. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev mora biti zato takšna, da izčrpno in poglobljeno ter z razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje.
Pojasniti je potrebno v katerem delu so si nasprotujoči, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne, ter seveda za to navesti ustrezne razloge.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/8. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - izvršiteljevi stroški - delna plačila
Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče trditi, da je izvršitelj v zvezi s prevzemi delnih plačil in obračunavanjem plačila zanje ravnal v nasprotju z zahtevo, da dolžniku ne povzroča nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), in da bi bili stroški, ki si jih je (utemeljeno) obračunal izvršitelj in katerih povrnitev zdaj zahteva upnik, nerazumno visoki glede na višino terjatve, ki je predmet izvršbe, in glede na višino plačil, ki jih je dolžnik prostovoljno opravil, ravnanje izvršitelja in upnika pa v opreki z namenom in načeli izvršilnega postopka. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da je bil dolžnik najpozneje s prejemom sklepa z dne 6. 7. 2022 tudi nedvoumno seznanjen, da s plačilom izvršitelju (in ne neposredno upniku) nastajajo še dodatni izvršilni stroški, pa je v nadaljevanju dolg še dalje obročno odplačeval izvršitelju.
stroški postopka v izvršilnem postopku - potrebnost izvršilnih stroškov
Kljub temu da bi upnik za izterjavo terjatev po vseh izvršilnih naslovih, s katerimi razpolaga, lahko vložil tudi zgolj en predlog za izvršbo, ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da upnik, ki je v obravnavani zadevi ravnal drugače, ni upravičen do povrnitve stroškov, nastalih v zvezi s predlogom za izvršbo.
kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - poskus kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča
Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s spremembo abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja in z izpustitvijo očitkov, da je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, ter posledično drugačno pravno opredelitvijo, kršilo kazenski zakon, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v odločbah o krivdi in pravni opredelitvi ustrezno spremenilo, kot je to razvidno iz izreka te sodbe, ter obdolženca spoznalo za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja po prvem odstavku 216. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1.
kršitev temeljnih pravic delavcev - ponarejanje listin - obrazloženost sodne odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - kolektivno kaznivo dejanje - res iudicata - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - enotna kriminalna dejavnost - izvedenec grafološke stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odmera kazenske sankcije - sprememba kazenske sankcije - sprememba sodbe - pogojna obsodba s posebnim pogojem - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče - stranska denarna kazen - obvezen izrek denarne kazni - razširjena pogojna obsodba
Ob takšnih razlogih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema, in ugotovitvi, da ravnanje obdolženca ni bilo usmerjeno zoper delavca kot osebo, temveč zoper njegove pravice, ki mu pripadajo skladno s predpisi, se je strinjati z zagovornico, da na podlagi dejstva različnih gospodarskih družb in različnih oškodovancev ni mogoče ustvarjati samostojnega kaznivega dejanja za vsako od gospodarskih družb, ampak je mogoče govoriti le o enem kolektivnem kaznivem dejanju. Pri tem je potrebno upoštevati, da je novela KZ-1E izrecno določila, da gre za eno kaznivo dejanje, če je z izvršitvenim ravnanjem prikrajšan za pravico en sam delavec (ali mu je pravica omejena), kot tudi v primeru, če je oškodovanih delavcev več. To dejstvo je pravno pomembno glede presoje že razsojene stvari in prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari.
Na bistvo pritožbene graje je sodišče prve stopnje odgovorilo s prepričljivimi argumenti, zakaj prepoznanega obstoja preslepitvenega namena v zvezi s prevzetim poslom dejstvo, da je obdolženi najel ter tudi plačal gradbeni oder, ne more omajati in posledično tudi ne razbremeniti očitka storitve kaznivega dejanja. Poudariti je namreč, da je preslepitev sicer abstrakten, pomensko odprt pojem, ki je v danem primeru vsebinsko podprt z ugotovljenimi konkretnimi ravnanji obdolženca, ki jasno in nedvoumno obeležujejo preslepitev.