• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>
  • 141.
    VSM Sklep IV Kp 81717/2024
    22.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090497
    KZ-1 člen 285, 285/1, 285/3. ZKP člen 437, 437/1.
    preprečitev dokazovanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - zavrženje obtožnega akta
    Iz takega opisa izhaja, da se je omenjeni dokazni predlog v pravdnem postopku nanašal na predložitev bančnih podatkov, kar pa ne predstavlja konkretizacije listine kot predmeta obravnavanega kaznivega dejanja. Kljub pritožbenim navedbam, da je prav to dokaz iz omenjenega pravdnega postopka, opredelitev "bančni podatki" oziroma "drugi bančni račun" ne konkretizira pojma "listina", s skritjem, uničenjem ali poškodovanjem katere bi storilec preprečil dokazovanje v postopku, kakor tudi ne s tem, da jo napravi neuporabno.

    Z opisanim se oškodovanec kot tožilec smiselno zavzema za opredelitev inkriminiranega ravnanja obdolženke kot konkretizacijo zakonskega znaka, da je obdolženka uničila tujo listino. Vendar nima prav. Z zahtevo banki po izbrisu podatkov o domnevnem drugem bančnem računu, kar pravzaprav predstavlja zaprtje bančnega računa, obdolženka namreč teh podatkov ne bi mogla uničiti, tako da bi prenehali obstajati.
  • 142.
    VSM Sodba VI Kp 26456/2023
    22.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090292
    KZ-1 člen 49, 49/2.
    odločba o kazenski sankciji - višina izrečene kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde
    Pritožbena navedba o nikakršnih posledicah ravnanja obdolženega ne vzdrži resne presoje. Prav tako pa ne drži pritožbeno poudarjena okoliščina obdolženčevega takojšnjega priznanja krivde za storjeno kaznivo dejanje, ki je bilo podano (šele) na glavni obravnavi in ne (že) v okviru predobravnavnega naroka, ko se je obdolženi pred prvostopenjsko sodnico prvič izjasnil o nanj naslovljenih obtožbenih očitkih.
  • 143.
    VSM Sklep II Ip 781/2025
    22.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSM00090397
    ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 205, 208, 208/1.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev postopka zaradi stečaja - objava sklepa o preizkusu terjatev - prenehanje razloga za prekinitev - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - povabilo k prevzemu postopka - seznam preizkušenih terjatev - procesni sklep
    Upnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da v primeru, ko je terjatev, ki je predmet pravdnega postopka, v stečajnem postopku priznana, v skladu z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru mora sodišče tožbo zavreči. V predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se kot tožba šteje upnikov predlog za izvršbo, s katerim je upnik, med drugim, zahteval plačilo svoje terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče bo odločitev o pravnih posledicah v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bila terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku v celoti priznana, lahko sprejelo v nadaljevanju tega postopa. Za pravilnost procesne odločitve o nadaljevanju postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu, pa to dejstvo ni bistveno. V tej zvezi je pomembno le, ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka. Ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP namreč prenehal razlog za prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodnik stečajnega upravitelja povabi, da prevzame postopek, pri čemer se v skladu s sodno prakso kot povabilo k prevzemu postopka šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (prim. VSRS sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011; VSC sklep II Ip 153/2024 z dne 3. 7.2024).
  • 144.
    VSM Sklep II Kp 9753/2025
    22.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090374
    ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 39/2, 39/2-1, 42, 42/4, 402, 402/3.
    zahteva za izločitev sodnika - preiskovalni sodnik - izločitveni razlog - napačen oziroma pomanjkljiv pravni pouk - zavrnitev pritožbe
    Zagovornica graja odločitev sodišča prve stopnje ter navaja, da sta v konkretni zadevi podana izločitvena razloga po 1. točki drugega odstavka 39. člena ZKP ter 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Glede prvega razloga navaja, da je izvajanje preiskovalnih dejanj dežurnega preiskovalnega sodnika, razlog za njegovo izločitev v nadaljnjih aktivnostih pri izvajanju „rednih“ preiskovalnih dejanj. V zvezi z drugim razlogom navaja, da je preiskovalni sodnik zavzel stališče o krivdi obdolženca v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem, kar se kaže v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Razlaga pritožbe, da v postopku preiskave ne bi smel sodelovati preiskovalni sodnik, ki je v predmetni zadevi postopal in odločal kot dežurni preiskovalni sodnik, nima podlage v zakonu. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa v točki 4, da je upoštevaje zakonsko dikcijo in sodno prakso izločitev sodnika po tej točki potrebno razlagati v smeri, da sodnik, ki je opravljal preiskavo oziroma posamezna preiskovalna dejanja (ne glede na to ali nujna ali redna, ker jih zakon v tem primeru ne loči), ne sme v isti zadevi odločati niti o obtožbi niti o pravnih sredstvih zoper odločbo, v kateri je bilo o obtožbi odločeno. Pritrditi je izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru, ko je preiskovalni sodnik v dežurnem času opravljal posamezna preiskovalna dejanja oziroma sprejemal odločitve, to ni razlog, da ne bi smel opravljati nadaljnjih preiskovalnih dejanj v preiskavi, ki bodo glede na podatke spisa sledila. Zato so drugačna stališča pritožbe neutemeljena.
  • 145.
    VSM Sodba II Kp 33690/2021
    22.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090570
    KZ-1 člen 173, 173/1, 176, 176/1. ZKP člen 15, 100, 100/1, 102, 102/3, 105, 105/2, 358, 358-1.
    zakonski znaki - pornografija - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna sodba - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - dejansko stanje - premoženjskopravni zahtevek

    Upoštevaje teoretična izhodišča, razlagalne metode in na njih temelječe ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča RS, (zgolj) gole fotografije človeškega telesa, brez posebne seksualne konotacije, še ne dosegajo standarda pornografije oziroma pornografske vsebine, kot ključnega zakonskega znaka kaznivega dejanja po prvem odstavku 176. člena KZ-1.

  • 146.
    VSM Sodba IV Kp 17379/2024
    22.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090453
    KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
    pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - celovita dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov - grožnja - podporni dokaz - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
    Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb je namreč podana, če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, torej tistih dejstev, ki se nanašajo na zakonske znake kaznivega dejanja in na katerih temelji obdolženčeva kazenska odgovornost.

    Skladno z ustaljeno sodno prakso ni nikakršne pravne ovire, zaradi katere sodišče ne bi smelo presojati dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz drugih postopkov, oziroma so bila v njih ugotovljena, seveda pod pogojem, da v zvezi z njimi izvede ustrezen dokazni postopek.
  • 147.
    VSM Sklep II Kp 18871/2025
    22.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090748
    ZKP člen 170, 170/1, 170/2, 270, 270/2, 271, 271/2, 277, 277/1, 277/1-1, 278, 278/1.
    vložitev neposredne obtožnice - oškodovanec kot tožilec - zavrženje neposredne obtožnice - formalni preizkus obtožnice - soglasje preiskovalnega sodnika za vložitev neposredne obtožnice - preuranjena odločitev - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ
    V obravnavani zadevi je takšen preizkus očitno izostal, saj je predsednik senata obtožnico vročil obdolženki, ki je zoper njo ugovarjala, zaradi česar je zunajobravnavni senat z izpodbijanim sklepom o njej (preuranjeno) meritorno odločil in se pri tem skliceval na napačno pravno podlago. Glede na to, da se šteje, da je oškodovanec kot tožilec z vloženo neposredno obtožnico podal zahtevo za preiskavo, bi o njej moral odločiti preiskovalni sodnik okrožnega sodišča (četrti odstavek 25. člena ZKP).
  • 148.
    VSM Sodba I Cp 965/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090877
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. DZ člen 67, 74.
    izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju
    Ker se v tožbi navedena dejstva, v primeru izdaje zamudne sodbe, štejejo za priznana, se njihova resničnost ne preverja. Sodišče je zato pravilno opravilo le presojo ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz tožbene trditvene podlage, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali s splošno znanimi dejstvi.
  • 149.
    VSM Sklep I Cp 830/2025
    20.1.2026
    ODVETNIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090837
    Odvetniška tarifa tarifna številka 3, 23, 23/1.
    odvetniški stroški

    Po določbi tarifne številke 3 OT je odvetnik upravičen za sklenitev poravnave med tekom nepravdnega postopka, in sicer na naroku po 1. točki tarifne številke 23 zvišano za 100 %. Pritožba pravilno navaja, da je dedni dogovor sporazum med dediči, ki ima vse pravne učinke sodne poravnave in predstavlja dokončno ureditev razmerij med podpisniki dogovora.

  • 150.
    VSM Sklep I Cp 999/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00090902
    SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 357a, 426, 428, 428/2, 346, 346/1, 355, 355/1. URS člen 25.
    motenje posesti - zadnje posestno stanje - dejansko izvrševanje služnosti - prepozna dopolnitev pritožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
    Sodišče prve stopnje bi tako moralo primarno ugotoviti dejansko izvrševanje služnosti poti s strani tožnikov, saj bi šele tako lahko ugotovilo zadnje posestno stanje, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.
  • 151.
    VSM Sodba I Cp 709/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00090904
    URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
    prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
    Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
  • 152.
    VSM Sklep I Cp 822/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091117
    ZPP-E člen 163, 163/3.
    prijava stroškov
    Sodišče odloča o stroških stranke le na podlagi njene pravočasne zahteve. Če stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
  • 153.
    VSM Sodba II Cp 43/2026
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091533
    ZJU-1 člen 135.
    prekoračitev policijskih pooblastil - šikaniranje - zavrnitev tožbenega zahtevka - prekrškovni postopek
    Sodišče druge stopnje v tej zvezi poudarja, da tožnik s pritožbenim ponavljanjem očitkov o nepravilnostih v prekrškovnem postopku ni vzbudil nobenega dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni prekoračil svojih pooblastil, prav tako ni ravnal iz maščevanja ali šikanozno.
  • 154.
    VSM Sklep V Cp 25/2026
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091019
    ZPP člen 116, 116/1, 116/2.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - hospitalizacija - utemeljen razlog - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - opravičljiva zamuda - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
    Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamuda ni upravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka oziroma pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
  • 155.
    VSM Sklep I Cp 536/2025
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSM00090409
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZS člen 113a, 113a/6.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - sklicevanje na sodbo SEU - enotna uporaba prava - učinek erga omnes - prekinitev postopka
    Odločitev Sodišča EU bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilj enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
  • 156.
    VSM Sodba II Kp 44448/2024
    15.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090452
    KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1.
    velika tatvina - načelo kontradiktornosti - prepis zvočnega posnetka - video posnetek kot dokaz - identiteta storilca
    Prepisi zvočnih posnetkov se vročajo na utemeljeno zahtevo strank (šesti odstavek 314. člena ZKP), katere pa pritožnik (ki niti ni stranka v postopku) ni podal.

    Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma (beyond reasonable doubt).
  • 157.
    VSM Sklep V Kp 42208/2022
    15.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090477
    ZKP člen 83, 83/2, 215, 215/1, 371, 371/1, 371/1-11.
    izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe
    Nepotrebno in nesmiselno je, da bi preiskovalni sodnik v odredbi za hišno preiskavo navajal druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga tožilstva.
  • 158.
    VSM Sklep X Kp 25915/2021
    15.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090337
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3, 263, 263/1.
    razveljavitev po uradni dolžnosti - predmet obtožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin
    Ko je namreč sodišče prve stopnje spoznalo, da na podlagi razpoložljivih dokazov ni moglo ugotoviti obdolženčevega namena izkoristiti svoj domnevni vpliv na uradne osebe Finančnega urada Maribor in posredovati, da se zoper davčnega zavezanca davčna izvršba ne opravi, ko je od B. B. zahteval in sprejel denarno nagrado, kot mu je očitala obtožba, je ponudilo obrazložitev v smislu kaznivega dejanja goljufije, ki pa obdolženca po pravnomočni obtožnici ni obremenjevalo.

    V prvostopenjski ponujeni obrazložitvi pa je s tem, ko je sodišče prve stopnje dejansko utemeljevalo (ne)obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki sploh ni bilo predmet pravnomočne obtožbe, prepoznati nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ki pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, katere pritožbeno sodišče ne more sanirati. Ker je sodišče prve stopnje vezano na izrečeno in javno razglašeno sodbo, mora biti obrazložitev pisne sodbe skladna z izrekom razglašene sodbe in se ne more osredotočati na kaznivo dejanje, ki v (pravnomočne) inkriminirane očitke sploh ni zajeto.
  • 159.
    VSM Sklep II Kp 53709/2022
    14.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090459
    ZSKZDČEU-1 člen 84, 84/2. ZKP člen 402, 402/5, 519, 519/2.
    odstop kazenskega pregona tuji državi
    Glede na določbo drugega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1, ki jasno določa organe, ki so v posamezni fazi kazenskega postopka pristojni odločati o odstopu, pri čemer za fazo po začetku glavne obravnave takšnega organa niti na splošno ne določa, ZSKZDČEU-1 odstop zadeve zamejuje le do začetka glavne obravnave.
  • 160.
    VSMB Sklep V Kp 53242/2023
    14.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095154
    ZKP člen 266, 371, 371/1, 371/1-11. ZPrCP člen 107. ZUP člen 80, 169.
    predlog za izločitev dokazov - zapisnik o alkoholiziranosti - podpis zapisnika - dokazna vrednost izvedenega dokaza - strokovni pregled - privilegij zoper samoobtožbo

    Ustna odreditev strokovnega pregleda ni nujno zapisana v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti, da bi bil dokaz zakonit. Odsotnost zapisa o ustni odreditvi lahko zmanjša dokazno vrednost zapisnika, ne pomeni pa nezakonitosti dokaza. Dopustnost in dokazna vrednost ostalih dokazov, pridobljenih na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in odredbe za strokovni pregled, pa se presojata ločeno, ob upoštevanju zakonitosti osnovnih dokazov in celotnega postopka.

    Ne-podpis in ne-vročitev pisne odredbe o strokovnem pregledu, da se preveri, ali ima obtoženec v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, samo po sebi ne vplivata na zakonitost dokaza, če je bila odredba ustrezno izdana in je bil obtoženec o njej obveščen.

  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>