nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Pri tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost, je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine. Toženec je tožniku od priznanja delne invalidske pokojnine dalje utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, saj sočasno ne more uživati dveh pravic.
Čeprav je pri tožniku podana 100 % telesna okvara, ki je posledica bolezni, nima pravice do invalidnine, ker s pokojninsko dobo v trajanju 1 leta in 2 mesecev ne izpolnjuje pogoja gostote dobe. Za pridobitev pravice do invalidnine bi moral ob tem, da je 20 let starosti dopolnil leta 1984, telesna okvara pa je nastala leta 2008, dopolniti najmanj 8 let pokojninske dobe.
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0073136
ZST-1 člen 13, 13/3. ZBPP člen 1, 41, 42. ZPP člen 172.
oprostitev plačila sodnih taks – upravičenost do brezplačne pravne pomoči – spremenjeno finančno stanje – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave
Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.
ZPIZ-1 člen 36, 157, 157/2, 191, 259, 259/1, 259/3, 259/5.
starostna pokojnina – izplačevanje
Tožniku, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni bil zavarovan, se pokojnina izplača za šest mesecev nazaj od vložitve zahteve, čeprav je pogoje za upokojitev iz 36. člen ZPIZ-1 izpolnil že pred tem. Zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina izplača za nazaj vse od izpolnitve pogojev za upokojitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ni več potrebno. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
prevedba – plača - prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači - napredovanja
Ob prehodu iz prejšnjega na novi plačni sistem se je upoštevala prevedba nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, določenega v individualnem delovnopravnem aktu, zato je potrebno upoštevati z odločbo določen količnik. Na podlagi 49. a in 49. c člena ZSPJS so se delavcu ob uvrstitvi v plačni razred po novem plačnem sistemu upoštevala že dosežena napredovanja na delovnem mestu v prejšnjem plačnem sistemu. Ker je tožeča stranka v prejšnjem plačnem sistemu napredovala za dva plačilna razreda, je tudi v novem plačnem sistemu pri uvrstitvi v plačni razred potrebno upoštevati dve napredovanji. Delovno mesto pomočnik vzgojitelja je uvrščeno v 19. plačni razred, ob upoštevanju dveh napredovanj tožnice pa je pravilna uvrstitev javne uslužbenke v 21. plačni razred.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnik, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je livar, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal delo stoje in sede, brez poklekanja in počepanja in dela na lestvi ter brez ročnega premeščanja bremen nad 10 kg, v štiriurnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Ker obstoju in vsebini računov tožena stranka ni nasprotovala, njegova predložitev za odločitev v spisu ni odločilnega pomena.
Tožeča stranka je vedela za kakšen posel gre ter pogodbo prostovoljno podpisala, zato s pavšalnim argumentom, da je šlo za „ubijalsko“ pogodbo, ne more uspeti.
Predložitev bančnih izpiskov ni njen pogoj za dokaz zatrjevanih delnih plačil, saj velja načelo proste presoje dokazov.
ZPP člen 13, 206, 206/1. ZZ člen 65, 65/1. ZZDej člen 92.
plačilo uporabnine – lastninska pravica na nepremičnini – predhodno vprašanje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo
Odločilno pravno dejstvo v obravnavani zadevi predstavlja vprašanje, ali je tožena stranka na podlagi zakona postala lastnica spornih nepremičnin. Če je, zemljiškoknjižni podatki o lastninski pravici za obstoj lastninske pravice (ker gre za zatrjevano pridobitev na podlagi zakona) nimajo pomena.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela na delovnem mestu, ko je iz prodajalne, v kateri je delala, odnesla dva prazna trilitrska kozarca v kontejner na dvorišču prodajalne, pri tem padla zaradi poledenelih tal na dvorišču in utrpela pretres možganov ter udarnino v zatilju glave. Podana je krivdna odškodninska odgovornost prvotožene stranke (tožničin delodajalec), ker ni ustrezno vzdrževala površine, na kateri je prišlo do poškodbe tožnice. K nastanku nezgode pa je delno prispevala tudi tožnica, ki je vedela ali bi morala vedeti, da je zunaj poledenelo, in bi morala stopati bolj previdno, in sicer v deležu 20 %.
Tožnik, ki je v socialnem sporu uveljavljal pravico do dodatka za pomoč in postrežbo kot nepodedljivo pravico, je med sodnim postopkom umrl, zato se postopek ustavi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – delodajalec – državni organ - zagovor
ZDR v 2. odstavku 83. člena med drugim določa, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma če se delavec neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. V sodni praksi je bilo v podobnih primerih že zavzeto stališče, da to v primeru bolniškega staleža prvenstveno pomeni, da mora delavec svojo odsotnost opravičiti, vendar pri tem ne zadošča zgolj obvestilo o bolniškem staležu. Bolniški stalež sam po sebi ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora. Zato ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze - ustrezno medicinsko dokumentacijo o tem, da se iz zdravstvenih razlogov zagovora ne more udeležiti.
Vsak delodajalec od svojih zaposlenih pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih. Glede na obravnavano konfliktno obnašanje tožnice (neprimerno vedenje, kričanje, žaljenje nadrejenih in sodelavcev) je nezaupanje nadrejenih in sodelavcev do tožnice logično in legitimno. Tožnica je s takšnim svojim ravnanjem nedvomno ovirala nemoteno delovanje delovnega procesa in medsebojno komunikacijo, ki je nujna za učinkovito izvajanje delovnega procesa. Tožnica odnosa do dela in sodelavcev (niti po formalnem pisnem opozorilu na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve) ni spremenila. Zato je bil ob ponovni podobni kršitvi (v obeh primerih je šlo za nespoštljiv odnos do nadrejenih in sodelavcev), ki ju je tožnica tudi sicer storila v krajšem časovnem obdobju, utemeljen zaključek, da so podani tudi pogoji iz drugega odstavka 88. člena ZDR, to je, da je šlo za utemeljen odpovedni razlog, ker je kršitev onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji tožničine pogodbe o zaposlitvi.
Ker delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju (za polni delovni čas) pri dveh delodajalcih, tožnik od dneva zaposlitve pri drugem delodajalcu ne more zahtevati od tožene stranke razlike v plači do višine plače, ki bi jo pri toženi stranki prejemal, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077806
ZGD člen 428, 429, 439. ZGD-1 člen 503. ZOR člen 219.
odškodnina – kršitev konkurenčne klavzule – aktivna legitimacija družbe – neposredni zahtevek družbenika – tožba družbenika – razdelitev čistega dobička – nastanek civilnopravnega obligacijskega zahtevka za izplačilo dobička – sklep o delitvi dobička – uporaba tuje stvari v svojo korist
Za zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, bi bila aktivno legitimirana le družba. Družbenik neposrednega zahtevka od povzročitelja škode nima, temveč bi povračilo škode lahko zahtevala le družba, s povračilom pa bi se posredno poravnala tudi družbenikova škoda.
Civilnopravni obligacijski zahtevek za izplačilo dobička nastane, ko so izpolnjene naslednje predpostavke: bilančni dobiček mora obstajati in biti ugotovljen; družbeniki morajo odločiti, ali se bilančni dobiček razdeli med družbenike in kolikšen del se razdeli; z merili ali sklepom o razdelitvi mora biti natančno določeno, kolikšen del pripada določenemu družbeniku. Brez sklepa družbenikov zato načeloma ni mogoče določiti, kolikšna je vrednost deleža posameznega družbenika na dobičku.
Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni dovoljena. To pomeni, da se odločitev sodišča o (ne)združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
Sodišče je v 1. točki izreka obravnavane sodbe sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Sklep o izvršbi res nima označenih točk s številkami, a je nedvomno in jasno, za katere točke gre.
Sodišče je razveljavilo del sklepa o izvršbi zgolj iz razloga jasnosti in preglednosti izreka sodbe. V 2. točki izreka sodbe, zoper katero se tožeča stranka ne pritožuje, je odločitev o v točki 1 razveljavljenem delu. Sodišče je s takim delom sicer relativno bistveno kršilo določila ZPP, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 63, 63/2, 63/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obseg sodnega varstva – strokovna izobrazba
V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitve) se pri ustreznosti starega in novega delovnega mesta ne primerjata tarifni ali plačilni razred, v katerega je delavec uvrščen, temveč vrsta in stopnja izobrazbe obeh primerljivih delovnih mest. Za delovno mesto vodja vzdrževanja se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, enaka izobrazba se je zahtevala za delovno mesto vodja skupine za vzdrževanje, v katerega se je preimenovalo delovno mesto vodja vzdrževanja po novi sistemizaciji delovnih mest. Tudi za delovno mesto tehnologa se zahteva VI. strokovne izobrazbe. Staro in novo delovno mesto tožnika sta primerljivi tudi glede vrste izobrazbe, zato je ponujeno delovno mesto tehnologa ustrezno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073120
OZ člen 432. ZPP člen 337.
pogodba o pristopu k dolgu – sklenitev pogodbe - dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbene novote
Med pravdnimi strankami je bila sklenjena pogodba o pristopu k dolgu glede na to, da je dne 23. 2. 2011 toženka izjavo napisala in podpisala v navzočnosti tako zastopnika prvotnega dolžnika kot tudi tožnice ter jo nato tožnici izročila.