pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – skrbnik za poseben primer – CSD – izvedensko mnenje
Sklep, da oseba v določenem trenutku nima poslovne sposobnosti, je mogoč tudi, če ji poslovna sposobnost formalno ni bila omejena ali odvzeta.
Sposobnost tožnice izraziti svojo voljo v zvezi z bivanjem v domu starejših občanov ne pomeni, da je sposobna pravno veljavno izražati tudi svojo voljo s potekom postopka na sodišču.
Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1 ni dolžna zatrjevati tožeča stranka v tožbi, pač pa mora njihov obstoj zatrjevati in dokazati tožena stranka. Na strani tožene stranke je dokazno breme, da je pravočasno sprožila ustrezen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter o tem obvestila lastnika stanovanja.
ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/2, 44/3. SZ člen 111 - 121.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – stvarna pristojnost – zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča nastopi šele takrat, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
ZPP člen 358, 358/3. ZIZ člen 64, 65. ZTLR člen 24, 28.
ugovor tretje osebe - tožba za nedopustnost izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - dobra vera
Kot glavni razlog razveljavitve pogodbe je bil v II. točki pogodbe navedeno neplačilo dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da tožnika glede lastništva nepremičnine nista bila v dobri veri najmanj od dne 10. 3. 2000, ko je bila pogodba o razveljavitvi sklenjena. Najkasneje takrat sta bila namreč seznanjena, da kupnine za sporno nepremičnino nista plačala v celoti, kar je vodilo v razdor kupoprodajne pogodbe z dne 1. 3. 1996.
zavrženje pritožbe – pravni interes – popis in ocenitev zapuščine
Pravni interes za odločitev o pritožbi potem, ko je bil ukrep popisa in cenitve zapuščine že izveden, ni sam po sebi razviden. Pritožnika, ki sta pritožbo vložila po izvedbi popisa in cenitve, bi zato morala zatrjevati, kako bi se njun pravni položaj z ugoditvijo pritožbi in predlagano razveljavitvijo izpodbijanega sklepa spremenil.
Pogrebnih stroškov ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo mogoče omejiti dedovanje.
O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
Sodišče mora najprej prisoditi odškodnino za vsako obliko pravno priznane nepremoženjske škode, ko pa ocenjuje, ali je dosojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru odškodnin, ki jih za primerljivo škodo dosojajo sodišča (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine), je relevanten le skupno dosojen znesek odškodnine.
Renta se dosoja glede na podatke, ki so znani v času odločanja o njej. Če se bodo okoliščine ob tožnikovi upokojitvi pomembneje spremenile, bo tožena stranka lahko uveljavljala zmanjšanje ali ukinitev rente.
Tožnik je aktivno legitimiran za del bruto zneska rente, ki se odtegne in plača v obliki davka, saj se plače izračunavajo v bruto zneskih, delodajalec pa mora odvesti zakonsko določene prispevke in davke, ter nato delojemalcu izplačati neto znesek. Ker predstavlja dosojena renta razliko v plači, pa bo morala tožena stranka odvesti prispevke in davke za tožnikov račun, gre za del njegove plače, nakazala pa mu bo nato neto znesek.
Ker toženec na tožbo nesporno ni odgovoril, nesporno pa je tožbo s pozivom za odgovor (v roku osem dni) prejel, je neutemeljena pritožbena graja pravilnosti vročitve toženca, ki v pritožbi ne pove, kdaj je tožbo (s pozivom za odgovor in začasno odredbo) našel v svojem nabiralniku.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe – potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – predlog dolžnika
Prvo sodišče se sklicuje na prvi odstavek 278. člena ZIZ, iz vsebine izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, ker je bil zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, last tožene stranke, ni potrebna. Iz teh razlogov pa se postopek zavarovanja z začasno odredbo lahko ustavi le na podlagi ustreznega predloga tožene stranke.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – zasutje dovozne poti – nova pot – nanos peska
Nanos manjše količine zemlje oziroma peska na nepremičnino, brez kakršnegakoli dodatnega pojasnila, v čem ta pesek lastnika nepremičnine moti, samo po sebi ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice.
Dejstvo, da tožnik ne more dostopati do svoje nepremičnine po isti poti, kot prej, pač pa do nje dostopa po drugi poti, ne pomeni vznemirjanja njegove lastninske pravice.
Ker delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju (za polni delovni čas) pri dveh delodajalcih, tožnik od dneva zaposlitve pri drugem delodajalcu ne more zahtevati od tožene stranke razlike v plači do višine plače, ki bi jo pri toženi stranki prejemal, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068951
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 48.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožniku, ki je v prometni nezgodi utrpel nateg vratnih mišic s posledično rahlo okvaro slušnih čutnic, ki je privedla do začetne naglušnosti in šumenja oziroma piskanja v levem ušesu, zvin prsne hrbtenice, nateg ledvenih obhrbtnih mišic, udarnino levega kolena in delno raztrganino rotatorne manšete leve rame, je bila dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 13.400,00 EUR (5.500,00 EUR iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, 7.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji. Tudi zaradi realizacije terjatve do Republike Slovenije je treba stroške vsake od pravdnih strank odmeriti ter medsebojno pobotati.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073126
OZ člen 133, 133/3. SPZ člen 75, 75/2. ZPP člen 185, 214, 214/2, 254, 286b, 270, 270/3, 363, 363/3.
sosedsko pravo – odstranitveni zahtevek – imisije – meteorne vode – posebne naprave – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – ogled izvedenca – vabilo strank na ogled – pravica do izjave – splošno koristna dejavnost – sprememba tožbe – grajanje procesnih napak
S posebnimi napravami so v prvi vrsti mišljene naprave, ki s svojim delovanjem same neposredno povzročajo imisijske vplive.
Regionalna cesta in lovilec olj sta kot del njene infrastrukture nedvomno v splošnem interesu oziroma sta del splošno koristne dejavnosti. Ker je torej njuno delovanje oziroma obstoj sam po sebi splošno koristen, opustitveni (odstranitveni) zahtevek ne pride v poštev.
Dejstvo, da izvedenec strank ni povabil na ogled, ki ga je opravil, ne predstavlja upoštevne procesne kršitve. Nikjer ni predvideno, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi, zato da lahko sestavi mnenje oziroma odgovori na zastavljena vprašanja, vabiti tudi stranke. Ogled je le predpogoj za to, da mnenje lahko sestavi, strankina pravica pa je v tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe oziroma da lahko zahteva njegovo dopolnitev.
Preizkus obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v primeru, ko bi tožnik lahko vložil dajatveno tožbo, je umestno, če se opravlja preventivno, torej pred angažiranjem strank v nadaljnjih fazah postopka.
Sodišče lahko dâ pobudo za spremembo tožbe, kadar bi bilo treba na podlagi istega, nespremenjenega dejanskega stanja postaviti drugačen zahtevek.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077364
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
izpraznitev in izročitev stanovanja – odpoved najemnega razmerja – odpovedni razlog - krivdni razlog – vsebina opomina – kršitev pogodbene obveznosti – plačilo dolga tekom postopka
Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženec dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačal v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njegove pogodbene obveznosti.
ZAVAROVALNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076144
OZ člen 179, 180, 357.
AO plus zavarovanje – pogodbena odškodninska obveznost – zavarovalna pogodba – zastaranje – valorizacija – neenotna sodna praksa – povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v RS - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – odškodninska odgovornost odvetnika
Neutemeljena je pritožbena graja, da gre pri terjatvah iz AO – plus zavarovanja za pogodbeno zavarovanje, to je za pogodbeno odškodninsko obveznost iz zavarovalne pogodbe, ki glede zastaranja terja uporabo prvega in drugega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.