OZ člen 190, 193. ZDavP člen 406. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 42, 47.
neupravičena obogatitev - protiustavnost ZDavP - vpliv odločbe Ustavnega sodišča - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage.
Pogrebnih stroškov ni mogoče šteti za socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, za kar bi bilo mogoče omejiti dedovanje.
O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju. Pritožnica bo morala svojo terjatev terjati od dedinje ali jo uveljavljati v pravdi, če bo sporna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074011
OZ člen 131, 154, 154/2, 172, 172/2, 179. ZPP člen 224.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – izgubljen zaslužek – javna listina –renta – zastaranje
Tožnik kot voznik motorja bi lahko preprečil prometno nesrečo, do katere je prišlo, ko je prehiteval vozečo kolono osebnih vozil, pri čemer je drugo tožena stranka zapeljala čez sredinsko črto, če bi vozil s predpisano hitrostjo 90 km/h namesto 120 km/h. Njegov prispevek k nastali nesreči je 30%.
Ker tožnik ni predložil ustreznih dokazil glede višine prejemkov pred invalidsko upokojitvijo, sodišče ni moglo primerjati dohodkov pred nesrečo in po upokojitvi, zato je zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
Ker delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju (za polni delovni čas) pri dveh delodajalcih, tožnik od dneva zaposlitve pri drugem delodajalcu ne more zahtevati od tožene stranke razlike v plači do višine plače, ki bi jo pri toženi stranki prejemal, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073120
OZ člen 432. ZPP člen 337.
pogodba o pristopu k dolgu – sklenitev pogodbe - dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbene novote
Med pravdnimi strankami je bila sklenjena pogodba o pristopu k dolgu glede na to, da je dne 23. 2. 2011 toženka izjavo napisala in podpisala v navzočnosti tako zastopnika prvotnega dolžnika kot tudi tožnice ter jo nato tožnici izročila.
Pogodba ni sklenjena, kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti.
Sporazum strank je dosežen, ko se izjavi krijeta, do nesporazuma (disenza) pa lahko pride le v fazi sklepanja pogodbe, ko sta ponudba in sprejem ponudbe navzven razpoznavna, tako da je sploh mogoče ugotoviti, ali sta se stranki zedinili o bistvenih sestavinah pogodbe. Pri tem je bistveno, da nesporazum o navedenih elementih pogodbe obstoji na relaciji med obema strankama in ni le na strani ene izmed njih, kot to zmotno razloguje tožeča stranka, ki zatrjuje, da je imela pri prodaji v mislih nekaj drugega, kot je dejansko izjavila. Volja obeh strank je namreč izrecno (pisno) že bila izražena navzven, njuni izjavi sta se v bistvenih sestavinah ujemali, zato je pogodba med njima veljavno nastala.
Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni dovoljena. To pomeni, da se odločitev sodišča o (ne)združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142/3, 137, 137/1, 138, 333.
zavrženje pritožbe – vročanje – osebno vročanje – pooblaščenec – odvetnik – poštni predal – obvestilo o vročitvi – rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba šteti, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, soglašal, da se vročitev sodnih pisanj – ne glede na to ali gre za pisanje, ki se vročajo osebno ali ne – ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal. To pa pomeni, da se morajo pisanja iz 142. člena ZPP v poštni predal vročati po določbah tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068987
OZ člen 164, 168, 179.
zamudna sodba – priznanje dejstev – povračilo škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – pomoč sosede
Določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo ni le ugotavljanje (dejstev), ampak v svoji drugi fazi predstavlja materialnopravno vrednotenje oziroma oceno ugotovljenih (oziroma priznanih) dejstev. V tem segmentu gre torej za vprašanje (pravilne) uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet priznanja. To so lahko le dejstva.
Tožnica ni upravičena od toženke zahtevati povračilo zneska, ki naj bi ga tožnica plačala sosedi, ker je ta od tožničine poškodbe skrbela za njeno nepokretno mater in invalidnega brata, po materialnem pravu. Pomoč sosede je bila namreč angažirana za drugi osebi, to je mamo in brata, ki sta zato dolžna stroške skrbi, ki jima je bila nudena (na koncu) tudi nositi. Zgolj okoliščina, da jih je kljub temu poravnala (nosila) tožnica, pa seveda ne pomeni, da gre za škodo, katere povračilo bi lahko slednja terjala od toženke.
pogodba o delu - dejansko stanje – dokazna ocena – obrazloženost sodbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka, s tem, ko trdi, da se je „sodišče v konkretnem primeru v celoti nedopustno ter v direktnem nasprotju s samim izvedenim dokaznim postopkom pristransko in močno subjektivno postavilo na stran tožeče stranke“, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
položaj dediča – prevzem pravde – izločitev iz zapuščine – pravočasnost navedb – dokazna ocena
Tožniki so podali izjave o prevzemu pravde po pokojnem F.F. Sporazum o prenosu pričakovane lastninske pravice ni imel nobenega vpliva na položaj strank v tej pravdi. Da bi po pokojnem F.F. pravdo nadaljevali le R.J.F in T.F, bi morale soglašati vse stranke, do česar pa ni prišlo.
Dedič je povsem pavšalno navajal, da je materi izročal svojo plačo, konkretiziranih trditev v tem pogledu pa ni podal, zato prvo sodišče ni imelo razlogov za presojo te oblike prispevka z vidika 32. člena ZD, oziroma se s tem vprašanjem ni bilo dolžno ukvarjati.
posel rednega upravljanja – upravljanje s stvarjo – upravljanje skupnih delov nepremičnine – obnova dvigala – zaslišanje izvedenca – pripombe na izvedensko mnenje – zavrnitev dokaznih predlogov – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Zamenjava prejšnjega dotrajanega dvigala je nujen posel, namenjen ohranitvi osnovnega bivalnega standarda in kot tak predstavlja posel rednega upravljanja. Zzamenjava dvigal v tem primeru pomeni ohranjanje obstoječega, saj stvari ni mogoče vselej popraviti tako, da bi bila povsem enaka kot prej, temveč se je treba prilagoditi tudi napredku tehnike.
Tožena stranka v zvezi s pisnim izvedeniškim mnenjem ni podala takih takšnih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca tudi zaslišati.
dodaten sklep o dedovanju – kasneje najdeno premoženje – nujni delež – nujni dediči – uveljavljanje nujnega deleža – vstopna pravica – obseg zapuščine
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju sicer pravilno ugotovilo nastop oporočnega dedovanja glede dodatne zapuščine, vendar pa je pri odločitvi spregledalo določbe ZD o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža, niti ni odgovorilo na ključni vprašanji: ali je obseg zapuščine z upoštevanjem novega premoženja bistveno spremenjen in kakšna je pravna narava izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihov vpliv na sedanji zapuščinski postopek, v katerem je predmet dedovanja novo najdeno premoženje.
V primeru, ko delodajalec zamuja z izplačilom plače, prične subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca teči šele potem, ko delavec sploh lahko poda izredno odpoved. To pa v primeru nepravočasnega izplačila plač ni že v trenutku, ko je delavec zvedel za tretje nepravočasno izplačilo plače, temveč je to lahko šele po tem, ko je zaradi tega opomnil delodajalca ter opozoril inšpektorja za delo in po poteku osmih dni.
Izredna odpoved delavca je pravica, ki jo ima delavec na podlagi kršitev delovnopravne zakonodaje delodajalca. Gre za enostranski akt delavca, ki ga delodajalec ne more izpodbijati v sodnem postopku, tudi če je nezakonit, zato ni pravne podlage, ki bi utemeljevala priznanje teh stroškov delodajalcu, tudi če si je le-ta po prejemu izredne odpovedi o zakonitosti odpovedi pridobil mnenje odvetnika o njeni zakonitosti.
regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - grozeča težko nadomestljiva škoda
Z začasno odredbo tožeča stranka torej predlaga začasno ureditev spornega razmerja, kar je namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Bistvo takih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive škode. Takšne začasne odredbe so glede na razloge sklepa Ustavnega sodišča RS UP 275/1997 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma. To pomeni, da je treba v luči omenjene ustavne določbe pogoje iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) obravnavati strožje, saj predstavljajo takšne začasne odredbe izjemno sredstvo zavarovanja. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je zato potreben restriktiven pristop, z njihovo omejitvijo na izjemne, nujne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. V smeri presoje obstoja pogojev, da se tako predlagani začasni odredbi lahko ugodi, je zato potrebno oceniti relevantne okoliščine tako na strani tožeče kot tožene stranke.
Posredovanje podatka o bruto honorarjih nastopajočih ni bilo nujno, saj tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo. Na tej podlagi zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je toženec avtorske pravice na delih iz repertoarja tožnice kršil z zahtevano hujšo obliko krivde. Ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov. Zahteva po predložitvi spornih podatkov ne izhaja povsem jasno niti iz določb ZASP
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077364
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
izpraznitev in izročitev stanovanja – odpoved najemnega razmerja – odpovedni razlog - krivdni razlog – vsebina opomina – kršitev pogodbene obveznosti – plačilo dolga tekom postopka
Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženec dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačal v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njegove pogodbene obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve – delodajalec – ukinitev delovnega mesta
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ni nezakonita zato, ker jo je podpisal le eden od dveh direktorjev tožene stranke. 6. člen Akta o ustanovitvi tožene stranke res določa, da lahko toženo stranko skupno zastopata po dva direktorja, pri čemer lahko vsak od direktorjev prenese del svojih pooblastil na tretje osebe, ki jih določa uprava. Glede na to, da je eden od direktorjev z generalnim pooblastilom prenesel na drugega direktorja pooblastilo za samostojno podpisovanje vse dokumentacije, vezane na kadrovsko področje (vključno z odpovedmi pogodb o zaposlitvi), je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal tožnici drug direktor, podana po osebi, ki izpolnjuje pogoje za nastopanje v imenu delodajalca, kot jo opredeljuje člen 18/1 ZDR.