redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – delodajalec – državni organ - zagovor
ZDR v 2. odstavku 83. člena med drugim določa, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma če se delavec neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. V sodni praksi je bilo v podobnih primerih že zavzeto stališče, da to v primeru bolniškega staleža prvenstveno pomeni, da mora delavec svojo odsotnost opravičiti, vendar pri tem ne zadošča zgolj obvestilo o bolniškem staležu. Bolniški stalež sam po sebi ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora. Zato ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze - ustrezno medicinsko dokumentacijo o tem, da se iz zdravstvenih razlogov zagovora ne more udeležiti.
Vsak delodajalec od svojih zaposlenih pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih. Glede na obravnavano konfliktno obnašanje tožnice (neprimerno vedenje, kričanje, žaljenje nadrejenih in sodelavcev) je nezaupanje nadrejenih in sodelavcev do tožnice logično in legitimno. Tožnica je s takšnim svojim ravnanjem nedvomno ovirala nemoteno delovanje delovnega procesa in medsebojno komunikacijo, ki je nujna za učinkovito izvajanje delovnega procesa. Tožnica odnosa do dela in sodelavcev (niti po formalnem pisnem opozorilu na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve) ni spremenila. Zato je bil ob ponovni podobni kršitvi (v obeh primerih je šlo za nespoštljiv odnos do nadrejenih in sodelavcev), ki ju je tožnica tudi sicer storila v krajšem časovnem obdobju, utemeljen zaključek, da so podani tudi pogoji iz drugega odstavka 88. člena ZDR, to je, da je šlo za utemeljen odpovedni razlog, ker je kršitev onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji tožničine pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.
regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - grozeča težko nadomestljiva škoda
Z začasno odredbo tožeča stranka torej predlaga začasno ureditev spornega razmerja, kar je namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe. Bistvo takih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive škode. Takšne začasne odredbe so glede na razloge sklepa Ustavnega sodišča RS UP 275/1997 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma. To pomeni, da je treba v luči omenjene ustavne določbe pogoje iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) obravnavati strožje, saj predstavljajo takšne začasne odredbe izjemno sredstvo zavarovanja. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je zato potreben restriktiven pristop, z njihovo omejitvijo na izjemne, nujne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. V smeri presoje obstoja pogojev, da se tako predlagani začasni odredbi lahko ugodi, je zato potrebno oceniti relevantne okoliščine tako na strani tožeče kot tožene stranke.
prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost – namen uporabe služnostne poti
Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da bi si tožena stranka z majhnim denarnim stroškom lahko zagotovila dostop do svojih parcel po svojih zemljiščih.
Pri presoji za ukinitev služnosti se upoštevajo le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077806
ZGD člen 428, 429, 439. ZGD-1 člen 503. ZOR člen 219.
odškodnina – kršitev konkurenčne klavzule – aktivna legitimacija družbe – neposredni zahtevek družbenika – tožba družbenika – razdelitev čistega dobička – nastanek civilnopravnega obligacijskega zahtevka za izplačilo dobička – sklep o delitvi dobička – uporaba tuje stvari v svojo korist
Za zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, bi bila aktivno legitimirana le družba. Družbenik neposrednega zahtevka od povzročitelja škode nima, temveč bi povračilo škode lahko zahtevala le družba, s povračilom pa bi se posredno poravnala tudi družbenikova škoda.
Civilnopravni obligacijski zahtevek za izplačilo dobička nastane, ko so izpolnjene naslednje predpostavke: bilančni dobiček mora obstajati in biti ugotovljen; družbeniki morajo odločiti, ali se bilančni dobiček razdeli med družbenike in kolikšen del se razdeli; z merili ali sklepom o razdelitvi mora biti natančno določeno, kolikšen del pripada določenemu družbeniku. Brez sklepa družbenikov zato načeloma ni mogoče določiti, kolikšna je vrednost deleža posameznega družbenika na dobičku.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe – potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – predlog dolžnika
Prvo sodišče se sklicuje na prvi odstavek 278. člena ZIZ, iz vsebine izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, ker je bil zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, last tožene stranke, ni potrebna. Iz teh razlogov pa se postopek zavarovanja z začasno odredbo lahko ustavi le na podlagi ustreznega predloga tožene stranke.
položaj dediča – prevzem pravde – izločitev iz zapuščine – pravočasnost navedb – dokazna ocena
Tožniki so podali izjave o prevzemu pravde po pokojnem F.F. Sporazum o prenosu pričakovane lastninske pravice ni imel nobenega vpliva na položaj strank v tej pravdi. Da bi po pokojnem F.F. pravdo nadaljevali le R.J.F in T.F, bi morale soglašati vse stranke, do česar pa ni prišlo.
Dedič je povsem pavšalno navajal, da je materi izročal svojo plačo, konkretiziranih trditev v tem pogledu pa ni podal, zato prvo sodišče ni imelo razlogov za presojo te oblike prispevka z vidika 32. člena ZD, oziroma se s tem vprašanjem ni bilo dolžno ukvarjati.
posel rednega upravljanja – upravljanje s stvarjo – upravljanje skupnih delov nepremičnine – obnova dvigala – zaslišanje izvedenca – pripombe na izvedensko mnenje – zavrnitev dokaznih predlogov – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Zamenjava prejšnjega dotrajanega dvigala je nujen posel, namenjen ohranitvi osnovnega bivalnega standarda in kot tak predstavlja posel rednega upravljanja. Zzamenjava dvigal v tem primeru pomeni ohranjanje obstoječega, saj stvari ni mogoče vselej popraviti tako, da bi bila povsem enaka kot prej, temveč se je treba prilagoditi tudi napredku tehnike.
Tožena stranka v zvezi s pisnim izvedeniškim mnenjem ni podala takih takšnih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca tudi zaslišati.
Preizkus obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v primeru, ko bi tožnik lahko vložil dajatveno tožbo, je umestno, če se opravlja preventivno, torej pred angažiranjem strank v nadaljnjih fazah postopka.
Sodišče lahko dâ pobudo za spremembo tožbe, kadar bi bilo treba na podlagi istega, nespremenjenega dejanskega stanja postaviti drugačen zahtevek.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 351, 351/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/1, 153/2. ZDR člen 184, 184/1, 171.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – temelj odškodninske odgovornosti – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – zastaranje - soprispevek
V tem sporu tožnik od prvotožene stranke (delodajalec) in drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri je imela prvotožena stranka zavarovano svojo odgovornost) vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Drugotožena stranka (zavarovalnica) se pritožuje zoper ugodilni del sodbe, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o temelju odškodninske odgovornosti, po kateri obstoji odškodninska obveznost prvotožene stranke v višini 70 %. Ker izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje ne posega v pravni položaj drugotožene stranke, saj ne določa njene odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, pritožba ne more izboljšati njenega pravnega položaja, zato drugotožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, v posledici česar je treba njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožnik je kritičnega dne delal na podestu, pri čemer ga je nadzoroval delavec tožene stranke. Zaradi hitenja pri delu je prišlo do udarca oziroma pri sestopu do zdrsa in udarca v petnico. Poškodba je nastala zaradi dejstva, ker se oko ni moglo pravočasno prilagoditi gledanju na daleč in da je hitel zaradi strahu zaradi izgube zaposlitve, kar vse je prispevalo k zdrsu in udarcu. Glede na to, da je bila prvotožena stranka seznanjena s tožnikovimi zdravstvenimi omejitvami ter je dopuščala delo, pri katerem je lahko prišlo do poškodbe, izključuje tožnikovo soodgovornost za škodo. Splošno znano dejstvo je, da delavci zaradi strahu pred možnostjo izgube zaposlitve redko odklonijo delo, ki jih objektivno zdravstveno ogroža, posebej v zaostrenih pogojih ekonomske in finančne krize. Zato tožnikove privolitve, da bo opravljal delo kljub slabšemu vidu, ni mogoče opredeliti kot soprispevek k nastali škodi.
uporabnina - ugotavljanje hipotetičnega dejstva – metoda ugotavljanja
Pri ugotavljanju višine uporabnine gre za ugotavljanje hipotetičnega dejstva. Takšno dejstvo je treba približno ugotoviti oziroma oceniti z deduktivno ali primerjalno metodo. Preizkus pravilnosti ugotavljanja dejstva je tako predvsem preizkus, ali je sodišče uporabilo razumno metodo.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – pravica do izjave – nujni postopek – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Ravno z načinom postopanja, ko je prvostopenjsko sodišče obravnavalo vloženo pritožbo nasprotnega udeleženca kot v primeru, ko je zoper izdano začasno odredbo vložen ugovor, je bila nasprotnemu udeležencu zagotovljena pravica do izjave, enako kot v ugovornem postopku (v postopku za izdajo začasne odredbe).
Sodišče je v 1. točki izreka obravnavane sodbe sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Sklep o izvršbi res nima označenih točk s številkami, a je nedvomno in jasno, za katere točke gre.
Sodišče je razveljavilo del sklepa o izvršbi zgolj iz razloga jasnosti in preglednosti izreka sodbe. V 2. točki izreka sodbe, zoper katero se tožeča stranka ne pritožuje, je odločitev o v točki 1 razveljavljenem delu. Sodišče je s takim delom sicer relativno bistveno kršilo določila ZPP, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve.
Po 190. členu OZ je dolžan tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženki je bil sporni znesek plačan brez pravnega temelja, zato ga je dolžna vrniti. Skladno s 193. členom OZ je dolžna plačati tudi zamudne obresti od izteka roka po pozivu tožeče stranke, saj kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Kljub temu, da ZNPosr predvideva sklenitev pisne pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, velja tudi ustna pogodba, saj zakon pomanjkanje pisnosti ne sankcionira. Pisna oblika pogodbe kot tudi v njej določene ostale obvezne sestavine so predpisane le v interesu pogodbenih strank.
Prva tožena stranka je pogodbo o posredovanju sklenila z vednostjo in odobritvijo zakonca. Zato za obveznost plačila provizije po pogodbi o posredovanju kot obveznost, nastalo s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno oba zakonca tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem.
ZAVAROVANJE TERJATEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068986
ZIZ člen 55, 239, 268, 270, 270/3, 272. ZZZDR člen 52, 52/1. ZMZPP člen 67.
zavarovanje nedenarne terjatve – ugotovitev skupne lastnine – poslovni delež v družbi – upravljalske pravice – pristojnost slovenskega sodišča
V tej pravdi se odloča samo o imetništvu (lastništvu) poslovnega deleža v družbi, ne odloča pa se o pravicah družbenikov, ki jih imajo pri upravljanju družbe. Z delom začasne odredbe pa upnica uveljavlja upravljalske pravice, ki ji gredo kot družbenici družbe. Predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu ni utemeljen, ker se z njim ne more zavarovati zahtevek iz tožbe: da poslovni delež v teh družbah predstavlja skupno premoženje upnice in dolžnika.
Ker se s predlogom, da se dolžniku kot poslovodju družbe prepove razpolaganje z nepremičnim premoženjem d.o.o., ne varuje zahtevka na ugotovitev, da je poslovni delež v tej družbi skupno premoženje upnice in dolžnika, predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
Slovensko sodišče ni pristojno opravljati izvršilnih dejanj v tujini in zato tudi ne dovoljevati izvršbe, ki naj bi se izvršila v tujini.