Ker delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju (za polni delovni čas) pri dveh delodajalcih, tožnik od dneva zaposlitve pri drugem delodajalcu ne more zahtevati od tožene stranke razlike v plači do višine plače, ki bi jo pri toženi stranki prejemal, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana.
Sodišče mora najprej prisoditi odškodnino za vsako obliko pravno priznane nepremoženjske škode, ko pa ocenjuje, ali je dosojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru odškodnin, ki jih za primerljivo škodo dosojajo sodišča (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine), je relevanten le skupno dosojen znesek odškodnine.
Renta se dosoja glede na podatke, ki so znani v času odločanja o njej. Če se bodo okoliščine ob tožnikovi upokojitvi pomembneje spremenile, bo tožena stranka lahko uveljavljala zmanjšanje ali ukinitev rente.
Tožnik je aktivno legitimiran za del bruto zneska rente, ki se odtegne in plača v obliki davka, saj se plače izračunavajo v bruto zneskih, delodajalec pa mora odvesti zakonsko določene prispevke in davke, ter nato delojemalcu izplačati neto znesek. Ker predstavlja dosojena renta razliko v plači, pa bo morala tožena stranka odvesti prispevke in davke za tožnikov račun, gre za del njegove plače, nakazala pa mu bo nato neto znesek.
dedovanje zaščitene kmetije – dediči – prevzemnik zaščitene kmetije – sposobnost upravljati s kmetijo – gospodarjenje s kmetijo preko tretjega
Prevzemnik kmetije mora biti sam sposoben, da na kmetiji gospodari, zato prevzemnik ne more biti tisti, ki iz tujine preko tretje osebe (ki je sicer usposobljena za kmetovanje) na tak način gospodari s kmetijo.
položaj dediča – prevzem pravde – izločitev iz zapuščine – pravočasnost navedb – dokazna ocena
Tožniki so podali izjave o prevzemu pravde po pokojnem F.F. Sporazum o prenosu pričakovane lastninske pravice ni imel nobenega vpliva na položaj strank v tej pravdi. Da bi po pokojnem F.F. pravdo nadaljevali le R.J.F in T.F, bi morale soglašati vse stranke, do česar pa ni prišlo.
Dedič je povsem pavšalno navajal, da je materi izročal svojo plačo, konkretiziranih trditev v tem pogledu pa ni podal, zato prvo sodišče ni imelo razlogov za presojo te oblike prispevka z vidika 32. člena ZD, oziroma se s tem vprašanjem ni bilo dolžno ukvarjati.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077367
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 311, 314, 314/1, 337, 337/3. ZPP člen 7, 13, 184, 184/2.
ugovor zastaranja – trditveno in dokazno breme – pravnomočnost upravne odločbe – vrnitev nacionaliziranih stanovanj – denacionalizacija – odškodnina za uporabo - tek zakonskih zamudnih obresti – premoženjska škoda – prenehanje obveznosti - pobotni ugovor – pobot (ne)zastarane terjatve – pogoji za pobot - poškodovanje in uničenje objekta – sprememba tožbe
Ugovor zastaranja ima svojo dejansko in dokazno podlago in bi morala toženka v svojem ugovoru navesti vse konkretne dejanske trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je ugovor zastaranja utemeljen.
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen je res nečista denarna terjatev za povrnitev premoženjske škode, vendar pa se tudi nanj nanaša načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002.
S sodbo se odloči le o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je predmet pobotnega ugovora (ugotovitveni izrek), ne pa o obveznosti njenega plačila (ne gre za dajatveni izrek v tem delu). OZ določa, da se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo; pogoj za pobot iz tega vidika je le ta, da takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Tudi če je zastarala, terjatev sama še vedno obstaja; preneha zgolj pravica zahtevati njeno izpolnitev.
hipoteka ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve dedinje – dedni dogovor – učinek sodne poravnave – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pritožba zoper sklep o dedovanju
Podlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil dogovor med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti) in se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – premičnina – motorno vozilo – izročitev premičnine – dobra vera – standard verjetnosti
Kadar tožnik svoj zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na vozilu utemeljuje na pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe, mora v postopku za izdajo začasne odredbe za verjetno izkazati obstoj vseh pogojev, ki morajo biti kumulativno podani za pridobitev lastninske pravice na premičnini na tej pravni podlagi, med drugim, da je bil v trenutku izročitve premičnine v dobri veri. Če enega od pogojev ne uspe izkazati za verjetno, tudi ni verjetno, da njegova terjatev obstoji, zato predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073076
ZASP člen 9, 151, 151/3, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2, 182. ZPP člen 7, 154, 154/3, 212.
male avtorske pravice – avtorski honorar – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorsko varovana dela – uporaba Pravilnika – stroški postopka
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo dokazno breme glede uporabe avtorsko nevarovane glasbe, ko ga je preneslo na uporabnico, ta pa izjeme od splošnega načela varovanja avtorskih del ni izkazala.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – pravica do izjave – nujni postopek – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Ravno z načinom postopanja, ko je prvostopenjsko sodišče obravnavalo vloženo pritožbo nasprotnega udeleženca kot v primeru, ko je zoper izdano začasno odredbo vložen ugovor, je bila nasprotnemu udeležencu zagotovljena pravica do izjave, enako kot v ugovornem postopku (v postopku za izdajo začasne odredbe).
Posredovanje podatka o bruto honorarjih nastopajočih ni bilo nujno, saj tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo. Na tej podlagi zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je toženec avtorske pravice na delih iz repertoarja tožnice kršil z zahtevano hujšo obliko krivde. Ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov. Zahteva po predložitvi spornih podatkov ne izhaja povsem jasno niti iz določb ZASP
Preizkus obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v primeru, ko bi tožnik lahko vložil dajatveno tožbo, je umestno, če se opravlja preventivno, torej pred angažiranjem strank v nadaljnjih fazah postopka.
Sodišče lahko dâ pobudo za spremembo tožbe, kadar bi bilo treba na podlagi istega, nespremenjenega dejanskega stanja postaviti drugačen zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068951
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 48.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožniku, ki je v prometni nezgodi utrpel nateg vratnih mišic s posledično rahlo okvaro slušnih čutnic, ki je privedla do začetne naglušnosti in šumenja oziroma piskanja v levem ušesu, zvin prsne hrbtenice, nateg ledvenih obhrbtnih mišic, udarnino levega kolena in delno raztrganino rotatorne manšete leve rame, je bila dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 13.400,00 EUR (5.500,00 EUR iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, 7.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji. Tudi zaradi realizacije terjatve do Republike Slovenije je treba stroške vsake od pravdnih strank odmeriti ter medsebojno pobotati.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073126
OZ člen 133, 133/3. SPZ člen 75, 75/2. ZPP člen 185, 214, 214/2, 254, 286b, 270, 270/3, 363, 363/3.
sosedsko pravo – odstranitveni zahtevek – imisije – meteorne vode – posebne naprave – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – ogled izvedenca – vabilo strank na ogled – pravica do izjave – splošno koristna dejavnost – sprememba tožbe – grajanje procesnih napak
S posebnimi napravami so v prvi vrsti mišljene naprave, ki s svojim delovanjem same neposredno povzročajo imisijske vplive.
Regionalna cesta in lovilec olj sta kot del njene infrastrukture nedvomno v splošnem interesu oziroma sta del splošno koristne dejavnosti. Ker je torej njuno delovanje oziroma obstoj sam po sebi splošno koristen, opustitveni (odstranitveni) zahtevek ne pride v poštev.
Dejstvo, da izvedenec strank ni povabil na ogled, ki ga je opravil, ne predstavlja upoštevne procesne kršitve. Nikjer ni predvideno, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi, zato da lahko sestavi mnenje oziroma odgovori na zastavljena vprašanja, vabiti tudi stranke. Ogled je le predpogoj za to, da mnenje lahko sestavi, strankina pravica pa je v tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe oziroma da lahko zahteva njegovo dopolnitev.
ZAVAROVALNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076144
OZ člen 179, 180, 357.
AO plus zavarovanje – pogodbena odškodninska obveznost – zavarovalna pogodba – zastaranje – valorizacija – neenotna sodna praksa – povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v RS - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – odškodninska odgovornost odvetnika
Neutemeljena je pritožbena graja, da gre pri terjatvah iz AO – plus zavarovanja za pogodbeno zavarovanje, to je za pogodbeno odškodninsko obveznost iz zavarovalne pogodbe, ki glede zastaranja terja uporabo prvega in drugega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
začasna odredba – prenehanje začasne odredbe – potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – predlog dolžnika
Prvo sodišče se sklicuje na prvi odstavek 278. člena ZIZ, iz vsebine izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, ker je bil zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen in zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, last tožene stranke, ni potrebna. Iz teh razlogov pa se postopek zavarovanja z začasno odredbo lahko ustavi le na podlagi ustreznega predloga tožene stranke.
Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1 ni dolžna zatrjevati tožeča stranka v tožbi, pač pa mora njihov obstoj zatrjevati in dokazati tožena stranka. Na strani tožene stranke je dokazno breme, da je pravočasno sprožila ustrezen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter o tem obvestila lastnika stanovanja.
zavrženje pritožbe – pravni interes – popis in ocenitev zapuščine
Pravni interes za odločitev o pritožbi potem, ko je bil ukrep popisa in cenitve zapuščine že izveden, ni sam po sebi razviden. Pritožnika, ki sta pritožbo vložila po izvedbi popisa in cenitve, bi zato morala zatrjevati, kako bi se njun pravni položaj z ugoditvijo pritožbi in predlagano razveljavitvijo izpodbijanega sklepa spremenil.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje tožilstva – protipravno ravnanje sodišča – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Protipravnega ravnanja tožilstva, katerega funkcija je v pregonu storilcev kaznivih dejanj, ne more predstavljati opravljanje dejanj (začetek pregona storilcev kaznivih dejanj, vložitev zahteve za preiskavo in obtožnice) v zvezi s kazenskim pregonom za kaznivo dejanje, ki kasneje v sodnem postopku ni dokazano in se postopek ne konča z obsodilno sodbo. O protipravnem ravnanju tožilca bi bilo mogoče govoriti le, ko bi bilo le-to v nasprotju z njegovimi pooblastili ali šikanozno.
Le, če bi bilo že na prvi pogled očitno, da je tožilstvo vodilo postopek zoper tožnika brez dokazov, ali na podlagi za obsodbo povsem nerelevantnih dokazih, bi bilo mogoče govoriti o očitno napačnem ravnanju tožilstva in nadalje sodišč, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pooblastil in s tem protipravno ravnanje.
Sodišče ravna protipravno, če ne uporabi povsem jasne določbe zakona, če določeni predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ali ko zaradi malomarnosti opusti posamezna procesna dejanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – delodajalec – državni organ - zagovor
ZDR v 2. odstavku 83. člena med drugim določa, da delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma če se delavec neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. V sodni praksi je bilo v podobnih primerih že zavzeto stališče, da to v primeru bolniškega staleža prvenstveno pomeni, da mora delavec svojo odsotnost opravičiti, vendar pri tem ne zadošča zgolj obvestilo o bolniškem staležu. Bolniški stalež sam po sebi ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora. Zato ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze - ustrezno medicinsko dokumentacijo o tem, da se iz zdravstvenih razlogov zagovora ne more udeležiti.
Vsak delodajalec od svojih zaposlenih pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih. Glede na obravnavano konfliktno obnašanje tožnice (neprimerno vedenje, kričanje, žaljenje nadrejenih in sodelavcev) je nezaupanje nadrejenih in sodelavcev do tožnice logično in legitimno. Tožnica je s takšnim svojim ravnanjem nedvomno ovirala nemoteno delovanje delovnega procesa in medsebojno komunikacijo, ki je nujna za učinkovito izvajanje delovnega procesa. Tožnica odnosa do dela in sodelavcev (niti po formalnem pisnem opozorilu na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve) ni spremenila. Zato je bil ob ponovni podobni kršitvi (v obeh primerih je šlo za nespoštljiv odnos do nadrejenih in sodelavcev), ki ju je tožnica tudi sicer storila v krajšem časovnem obdobju, utemeljen zaključek, da so podani tudi pogoji iz drugega odstavka 88. člena ZDR, to je, da je šlo za utemeljen odpovedni razlog, ker je kršitev onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji tožničine pogodbe o zaposlitvi.
ZASP člen 82, 153, 156, 159, 159/1, 168. ZASP-B člen 26, 26/4.
javna priobčitev glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti
Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je zakon predvidel za sprejem sporazuma, ne more imeti pravne veljave.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.