dodaten sklep o dedovanju – kasneje najdeno premoženje – nujni delež – nujni dediči – uveljavljanje nujnega deleža – vstopna pravica – obseg zapuščine
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju sicer pravilno ugotovilo nastop oporočnega dedovanja glede dodatne zapuščine, vendar pa je pri odločitvi spregledalo določbe ZD o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža, niti ni odgovorilo na ključni vprašanji: ali je obseg zapuščine z upoštevanjem novega premoženja bistveno spremenjen in kakšna je pravna narava izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihov vpliv na sedanji zapuščinski postopek, v katerem je predmet dedovanja novo najdeno premoženje.
izbris iz registra prebivalcev - izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - premoženjska škoda - zastaranje - začetek teka zastaranja - nastanek škode - zapadlost odškodninske terjatve - seznanjenost s škodo in storilcem
Pritožnikovo prizadevanje, da bi v postopkih s pravnimi sredstvi dokazal arbitrarnost odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za sprejem v državljanstvo, sodi v okvir prizadevanj za zmanjševanje škode in ne more vplivati na presojo o pričetku teka zastaralnega roka.
Uveljavljana škoda je posledica zavrnitve prošnje za sprejem v državljanstvo in posledičnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. To je bila odločilna okoliščina za presojo, kdaj je pričel teči zastaralni rok za uveljavitev zatrjevane škode.
Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1 ni dolžna zatrjevati tožeča stranka v tožbi, pač pa mora njihov obstoj zatrjevati in dokazati tožena stranka. Na strani tožene stranke je dokazno breme, da je pravočasno sprožila ustrezen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter o tem obvestila lastnika stanovanja.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077367
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2, 311, 314, 314/1, 337, 337/3. ZPP člen 7, 13, 184, 184/2.
ugovor zastaranja – trditveno in dokazno breme – pravnomočnost upravne odločbe – vrnitev nacionaliziranih stanovanj – denacionalizacija – odškodnina za uporabo - tek zakonskih zamudnih obresti – premoženjska škoda – prenehanje obveznosti - pobotni ugovor – pobot (ne)zastarane terjatve – pogoji za pobot - poškodovanje in uničenje objekta – sprememba tožbe
Ugovor zastaranja ima svojo dejansko in dokazno podlago in bi morala toženka v svojem ugovoru navesti vse konkretne dejanske trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je ugovor zastaranja utemeljen.
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen je res nečista denarna terjatev za povrnitev premoženjske škode, vendar pa se tudi nanj nanaša načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002.
S sodbo se odloči le o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je predmet pobotnega ugovora (ugotovitveni izrek), ne pa o obveznosti njenega plačila (ne gre za dajatveni izrek v tem delu). OZ določa, da se lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo; pogoj za pobot iz tega vidika je le ta, da takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Tudi če je zastarala, terjatev sama še vedno obstaja; preneha zgolj pravica zahtevati njeno izpolnitev.
hipoteka ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve dedinje – dedni dogovor – učinek sodne poravnave – tožba za razveljavitev sodne poravnave – pritožba zoper sklep o dedovanju
Podlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil dogovor med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti) in se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost – namen uporabe služnostne poti
Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da bi si tožena stranka z majhnim denarnim stroškom lahko zagotovila dostop do svojih parcel po svojih zemljiščih.
Pri presoji za ukinitev služnosti se upoštevajo le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077364
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
izpraznitev in izročitev stanovanja – odpoved najemnega razmerja – odpovedni razlog - krivdni razlog – vsebina opomina – kršitev pogodbene obveznosti – plačilo dolga tekom postopka
Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženec dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačal v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njegove pogodbene obveznosti.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Tožnik je kot električar-vzdrževalec zaganjal kotel za centralno ogrevanje. Po tretjem poskusu zagona kotla je prišlo do rahle eksplozije in pri tem odtrgalo dimno cev, ki je zadela tožnika in ga vrgla po tleh. Plinski kotel oz. peč je nevarna stvar, iz katere izvira večja škodna nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
odpoved zahtevku – revalorizirana glavnica - dogovor o revalorizaciji
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna.
V primeru dogovora o revalorizaciji je valorizirana glavnica večja od nominalnega zneska, revalorizacijo glavnice pa je treba izvzeti iz pojma obresti, saj je valorizirana glavnica še vedno glavnica.
Sprejem brezplačne prokure pomeni odpoved premoženjski pravici, saj je imel stečajni dolžnik pravico do plačila za svoj trud.
Namen postopka odpusta obveznosti je omogočiti dolžnikom, da se razbremenijo svojih obveznosti, ki jih zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo izpolniti, dolžnik pa mora pri tem ravnati v skladu z zakonom in storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi upnike vsaj delno poplačal. Stečajni dolžnik pa želi priti do odpusta obveznosti, pri čemer pa mu koristi upnikov niso prav nič mar, ravnal je celo v nasprotju z njimi. V nasprotju z namenom zakona pa bi bilo, da bi v primeru kršitve svojih obveznosti dolžnik smel takoj znova predlagati odpust obveznosti.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – delo na višini – soprispevek – nepremoženjska škoda – odmera višine odškodnine
Tožnik je v nezgodi utrpel znotrajsklepni zlom leve koželjnice ter poškodbo hrbtenice in sicer zlom 11. in 12. prsnega vretenca ter 1. in 2. ledvenega vretenca. Tožnik je trpel nevšečnosti zaradi hospitalizacije, operativnih posegov v splošni anesteziji, rentgenska slikanja in drugih preiskav, izvajanja terapevtskih vaj, fizikalne terapije, nošenja trotočkovnega steznika, hoje z berglami in kontrolnih pregledov. V bolniškem staležu je bil pet mesecev in pol. Tožnik je neprestane hude bolečine trpel najmanj 12 dni po poškodbi, nadalje je občasne hude bolečine trpel skupno en teden in sicer ob instrumentalnih manipulacijah, ob začetku fizikalne terapije in ob pritisku na celeče se poškodbe. Srednje hude bolečine so trajale 14 dni, lahke pa so bile nato najprej neprestane, nato pa občasne in sicer v trajanju 2 meseca. Občasne bolečine tožnik občuti še sedaj ob spremembah vremena in preutrujenosti. Z ozirom na opisane telesne bolečine in ob upoštevanju prisojenih odškodnin iz tega naslova v podobnih primerih, je ustrezna odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, v znesku 35.000,00 EUR oz. 24.500,00 EUR ob upoštevanju 30 % soprispevka.
pridobitev nepremičnine v arondacijskem postopku – odplačnost – trditveno in dokazno breme
Če svojih trditev z drugimi sredstvi ni uspela oziroma mogla dokazati, tega ni mogoče šteti v škodo toženi, ampak tožeči stranki. Na njej je namreč breme, da dokaže dejstva, ki jih zatrjuje oziroma ki so ji v korist in s katerimi utemeljuje pravovarstveni zahtevek, medtem ko je na toženi stranki, da dokaže utemeljenost postavljenih ugovorov, kar pa ji je s predložitvijo arondacijskih odločb tudi uspelo.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – nepopoln predlog – poziv sodišča na dopolnitev predloga – predujem – zavrženje predloga
Za zbiranje spisovnega gradiva je v prvi vrsti odgovoren predlagatelj, iz podatkov v elektronskem spisu pa izhaja zgolj to, da ta kljub pozivu sodišča svojega predloga ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, zato je sklep sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen.
pobot – prijava pobotane terjatve v stečajnem postopku
Pobotanih terjatev ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, zato tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in jo prerekal, ne more trpeti nobenih negativnih posledic.
Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se torej v okviru stečajnega postopka ne more rešiti, pač pa se lahko obravnava le v pravdi, v kateri se upnik brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik.
ZP-1 člen 190, 190/1, 191, 191/2. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi – odmera premoženjske koristi
Ker je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravni osebi znesek odvzete premoženjske koristi že določil, sodišče ne more več odmeriti še dodatne premoženjske koristi.
OZ člen 167, 167/4, 167/5, 168, 168/2, 174, 174/2, 175. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5. ZPP člen 214, 214/2, 286b.
renta - izgubljen zaslužek - raznašalec časopisa - valorizacija - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - bodoča škoda
Zavezanec za plačilo dohodnine je v skladu s 4. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) fizična oseba, v konkretnem primeru torej tožnik kot prejemnik dohodka. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje bo plačilo dohodnine od izplačane odškodnine za izgubljeni dohodek (peti odstavek 27. člena ZDoh-2) na koncu bremenilo tožnika, z izplačilom zgolj neto zneska izgubljenega dohodka bi bil tako tožnik po plačilu dohodnine iz tega naslova še vedno prikrajšan.
Za valorizacijo mesečnih rentnih zneskov ni zakonske podlage niti takega stališča ni sprejela sodna praksa. Odškodninska narava rente, prisojene zaradi izgubljenega zaslužka v primeru nesposobnosti za delo, izključuje upoštevanje porasta življenjskih stroškov.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074626
ZGD-1 člen 32, 32/1, 505, 505-8, 523, 523/3, 526. ZUKN člen 2, 11, 28, 42. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost poslovodje – sklep skupščine o vložitvi tožbe – predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji – enoosebna družba – vpis odločitev v knjigo sklepov – materialno procesno vodstvo
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo je v zadevah, v katerih odločajo družbeniki, omejeno in vezano na predhodno odločitev družbenikov. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
Pisanje se je z dolžničinega stalnega prebivališča vrnilo z označbo „preseljen“, iz izpiska iz centralnega registra prebivalstva pa je razvidno, da stalnega naslova ni spremenila, prav tako nima prijavljenega začasnega prebivališča niti nima urejenega drugega naslova za vročanje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča, česar pa ni storilo.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitve delovnih mest v osnovni plačni razred.
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno delovno mesto, dejansko pa opravlja delo na drugem delovnem mestu. Tožnica ni opravljala delo, ki po opisu del in nalog v celoti spada pod delovno mesto Urednik oddaj, ampak opravlja delo delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato njen zahtevek za plačilo po dejanskem delu ni utemeljen.
ZUJF člen 168, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2. ZJU člen 39.
javni prevoz – kilometrina – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela – javni uslužbenci
Tožnik ima od kraja bivališča do delovnega mesta javni prevoz na sporni relaciji. Ker javni prevoz obstaja, je tožena stranka tožniku skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd dolžna priznati in izplačati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) javnim prevoznim sredstvom. V citiranih pravnih aktih ni podlage, da bi tožena stranka od tožnika lahko zahtevala, da za prevoz na delo in z dela uporablja zgolj svoje lastno vozilo, ne pa prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.