Kljub temu, da ZNPosr predvideva sklenitev pisne pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, velja tudi ustna pogodba, saj zakon pomanjkanje pisnosti ne sankcionira. Pisna oblika pogodbe kot tudi v njej določene ostale obvezne sestavine so predpisane le v interesu pogodbenih strank.
Prva tožena stranka je pogodbo o posredovanju sklenila z vednostjo in odobritvijo zakonca. Zato za obveznost plačila provizije po pogodbi o posredovanju kot obveznost, nastalo s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno oba zakonca tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem.
ZASP člen 82, 153, 156, 159, 159/1, 168. ZASP-B člen 26, 26/4.
javna priobčitev glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti
Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je zakon predvidel za sprejem sporazuma, ne more imeti pravne veljave.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
uporabnina - ugotavljanje hipotetičnega dejstva – metoda ugotavljanja
Pri ugotavljanju višine uporabnine gre za ugotavljanje hipotetičnega dejstva. Takšno dejstvo je treba približno ugotoviti oziroma oceniti z deduktivno ali primerjalno metodo. Preizkus pravilnosti ugotavljanja dejstva je tako predvsem preizkus, ali je sodišče uporabilo razumno metodo.
izbris iz registra prebivalcev - izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - premoženjska škoda - zastaranje - začetek teka zastaranja - nastanek škode - zapadlost odškodninske terjatve - seznanjenost s škodo in storilcem
Pritožnikovo prizadevanje, da bi v postopkih s pravnimi sredstvi dokazal arbitrarnost odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za sprejem v državljanstvo, sodi v okvir prizadevanj za zmanjševanje škode in ne more vplivati na presojo o pričetku teka zastaralnega roka.
Uveljavljana škoda je posledica zavrnitve prošnje za sprejem v državljanstvo in posledičnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. To je bila odločilna okoliščina za presojo, kdaj je pričel teči zastaralni rok za uveljavitev zatrjevane škode.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
OZ člen 167, 167/4, 167/5, 168, 168/2, 174, 174/2, 175. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5. ZPP člen 214, 214/2, 286b.
renta - izgubljen zaslužek - raznašalec časopisa - valorizacija - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - bodoča škoda
Zavezanec za plačilo dohodnine je v skladu s 4. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) fizična oseba, v konkretnem primeru torej tožnik kot prejemnik dohodka. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje bo plačilo dohodnine od izplačane odškodnine za izgubljeni dohodek (peti odstavek 27. člena ZDoh-2) na koncu bremenilo tožnika, z izplačilom zgolj neto zneska izgubljenega dohodka bi bil tako tožnik po plačilu dohodnine iz tega naslova še vedno prikrajšan.
Za valorizacijo mesečnih rentnih zneskov ni zakonske podlage niti takega stališča ni sprejela sodna praksa. Odškodninska narava rente, prisojene zaradi izgubljenega zaslužka v primeru nesposobnosti za delo, izključuje upoštevanje porasta življenjskih stroškov.
odpoved zahtevku – revalorizirana glavnica - dogovor o revalorizaciji
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna.
V primeru dogovora o revalorizaciji je valorizirana glavnica večja od nominalnega zneska, revalorizacijo glavnice pa je treba izvzeti iz pojma obresti, saj je valorizirana glavnica še vedno glavnica.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074626
ZGD-1 člen 32, 32/1, 505, 505-8, 523, 523/3, 526. ZUKN člen 2, 11, 28, 42. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost poslovodje – sklep skupščine o vložitvi tožbe – predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji – enoosebna družba – vpis odločitev v knjigo sklepov – materialno procesno vodstvo
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo je v zadevah, v katerih odločajo družbeniki, omejeno in vezano na predhodno odločitev družbenikov. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
neposlovna odškodninska odgovornost – družbenik kot oškodovanec – onemogočena uveljavljavitev predkupne pravice
Da bi pritožnik dokazal, da sta toženi stranki ravnali protipravno, tako da sta kršili kakšno pravno normo, ki varuje njegova upravičenja iz naslova družbenika v skupni družbi, bi moral dokazati kršitve ZGD-1 ali Družbene pogodbe. To sta namreč relevantna materialna predpisa, ki urejata razmerja med družbeniki S.
pridobitev nepremičnine v arondacijskem postopku – odplačnost – trditveno in dokazno breme
Če svojih trditev z drugimi sredstvi ni uspela oziroma mogla dokazati, tega ni mogoče šteti v škodo toženi, ampak tožeči stranki. Na njej je namreč breme, da dokaže dejstva, ki jih zatrjuje oziroma ki so ji v korist in s katerimi utemeljuje pravovarstveni zahtevek, medtem ko je na toženi stranki, da dokaže utemeljenost postavljenih ugovorov, kar pa ji je s predložitvijo arondacijskih odločb tudi uspelo.
Pisanje se je z dolžničinega stalnega prebivališča vrnilo z označbo „preseljen“, iz izpiska iz centralnega registra prebivalstva pa je razvidno, da stalnega naslova ni spremenila, prav tako nima prijavljenega začasnega prebivališča niti nima urejenega drugega naslova za vročanje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča, česar pa ni storilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076592
OZ člen 778, 779, 779/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – graja dokazne ocene – pravica do izjave – mandatna pogodba – običajno plačilo – pravično plačilo v sorazmernem deležu
Na področje ugotavljanja dejanskega stanja sodi tudi ocena izvedenih dokazov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo pravno odločilna dejstva.
Navedenih je dovolj podatkov, da bi tožena stranka lahko konkretno navedla, zakaj meni, da je bilo za tovrstno delo porabljeno manj časa, ter za svoje trditve tudi ponudila nasproten dokaz. Pri tem ne gre za t.i. negativno dejstvo, saj je predmet dokazovanja dejstvo, koliko časa je tožeča stranka dejansko delala na projektu in ne, da sploh ni delala.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – nepopoln predlog – poziv sodišča na dopolnitev predloga – predujem – zavrženje predloga
Za zbiranje spisovnega gradiva je v prvi vrsti odgovoren predlagatelj, iz podatkov v elektronskem spisu pa izhaja zgolj to, da ta kljub pozivu sodišča svojega predloga ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, zato je sklep sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – delo na višini – soprispevek – nepremoženjska škoda – odmera višine odškodnine
Tožnik je v nezgodi utrpel znotrajsklepni zlom leve koželjnice ter poškodbo hrbtenice in sicer zlom 11. in 12. prsnega vretenca ter 1. in 2. ledvenega vretenca. Tožnik je trpel nevšečnosti zaradi hospitalizacije, operativnih posegov v splošni anesteziji, rentgenska slikanja in drugih preiskav, izvajanja terapevtskih vaj, fizikalne terapije, nošenja trotočkovnega steznika, hoje z berglami in kontrolnih pregledov. V bolniškem staležu je bil pet mesecev in pol. Tožnik je neprestane hude bolečine trpel najmanj 12 dni po poškodbi, nadalje je občasne hude bolečine trpel skupno en teden in sicer ob instrumentalnih manipulacijah, ob začetku fizikalne terapije in ob pritisku na celeče se poškodbe. Srednje hude bolečine so trajale 14 dni, lahke pa so bile nato najprej neprestane, nato pa občasne in sicer v trajanju 2 meseca. Občasne bolečine tožnik občuti še sedaj ob spremembah vremena in preutrujenosti. Z ozirom na opisane telesne bolečine in ob upoštevanju prisojenih odškodnin iz tega naslova v podobnih primerih, je ustrezna odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, v znesku 35.000,00 EUR oz. 24.500,00 EUR ob upoštevanju 30 % soprispevka.
pobot – prijava pobotane terjatve v stečajnem postopku
Pobotanih terjatev ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, zato tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in jo prerekal, ne more trpeti nobenih negativnih posledic.
Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se torej v okviru stečajnega postopka ne more rešiti, pač pa se lahko obravnava le v pravdi, v kateri se upnik brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik.