ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obseg premoženje
Sodišče prve stopnje je glede obstoja izvenzakonske skupnosti dejansko spremenilo dokazno oceno oziroma sprejelo drugačno dokazno oceno, kot v prvem sojenju, pri čemer pa je v ponovnem sojenju in dopolnjenem dokaznem postopku (za razliko od dokazne ocene v prvi sodbi II P 1056/2009) izčrpno pojasnilo, zakaj šteje za dokazano, da je imela njuna zveza v obdobju od leta 1997 do 2008 atribute zakonske zveze (čustveno navezanost, ekonomska skupnost, skupno gospodinjstvo, notornost) oziroma predpostavke v smislu določb ZZZDR (točki 12 in 13 obrazložitve), in da ni šlo le za poslovno sodelovanje, kot je prikazovala tožena stranka v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076592
OZ člen 778, 779, 779/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – graja dokazne ocene – pravica do izjave – mandatna pogodba – običajno plačilo – pravično plačilo v sorazmernem deležu
Na področje ugotavljanja dejanskega stanja sodi tudi ocena izvedenih dokazov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo pravno odločilna dejstva.
Navedenih je dovolj podatkov, da bi tožena stranka lahko konkretno navedla, zakaj meni, da je bilo za tovrstno delo porabljeno manj časa, ter za svoje trditve tudi ponudila nasproten dokaz. Pri tem ne gre za t.i. negativno dejstvo, saj je predmet dokazovanja dejstvo, koliko časa je tožeča stranka dejansko delala na projektu in ne, da sploh ni delala.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – delo na višini – soprispevek – nepremoženjska škoda – odmera višine odškodnine
Tožnik je v nezgodi utrpel znotrajsklepni zlom leve koželjnice ter poškodbo hrbtenice in sicer zlom 11. in 12. prsnega vretenca ter 1. in 2. ledvenega vretenca. Tožnik je trpel nevšečnosti zaradi hospitalizacije, operativnih posegov v splošni anesteziji, rentgenska slikanja in drugih preiskav, izvajanja terapevtskih vaj, fizikalne terapije, nošenja trotočkovnega steznika, hoje z berglami in kontrolnih pregledov. V bolniškem staležu je bil pet mesecev in pol. Tožnik je neprestane hude bolečine trpel najmanj 12 dni po poškodbi, nadalje je občasne hude bolečine trpel skupno en teden in sicer ob instrumentalnih manipulacijah, ob začetku fizikalne terapije in ob pritisku na celeče se poškodbe. Srednje hude bolečine so trajale 14 dni, lahke pa so bile nato najprej neprestane, nato pa občasne in sicer v trajanju 2 meseca. Občasne bolečine tožnik občuti še sedaj ob spremembah vremena in preutrujenosti. Z ozirom na opisane telesne bolečine in ob upoštevanju prisojenih odškodnin iz tega naslova v podobnih primerih, je ustrezna odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, v znesku 35.000,00 EUR oz. 24.500,00 EUR ob upoštevanju 30 % soprispevka.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – nepopoln predlog – poziv sodišča na dopolnitev predloga – predujem – zavrženje predloga
Za zbiranje spisovnega gradiva je v prvi vrsti odgovoren predlagatelj, iz podatkov v elektronskem spisu pa izhaja zgolj to, da ta kljub pozivu sodišča svojega predloga ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, zato je sklep sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen.
ZP-1 člen 190, 190/1, 191, 191/2. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi – odmera premoženjske koristi
Ker je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravni osebi znesek odvzete premoženjske koristi že določil, sodišče ne more več odmeriti še dodatne premoženjske koristi.
Pisanje se je z dolžničinega stalnega prebivališča vrnilo z označbo „preseljen“, iz izpiska iz centralnega registra prebivalstva pa je razvidno, da stalnega naslova ni spremenila, prav tako nima prijavljenega začasnega prebivališča niti nima urejenega drugega naslova za vročanje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča, česar pa ni storilo.
OZ člen 167, 167/4, 167/5, 168, 168/2, 174, 174/2, 175. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5. ZPP člen 214, 214/2, 286b.
renta - izgubljen zaslužek - raznašalec časopisa - valorizacija - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - bodoča škoda
Zavezanec za plačilo dohodnine je v skladu s 4. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) fizična oseba, v konkretnem primeru torej tožnik kot prejemnik dohodka. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje bo plačilo dohodnine od izplačane odškodnine za izgubljeni dohodek (peti odstavek 27. člena ZDoh-2) na koncu bremenilo tožnika, z izplačilom zgolj neto zneska izgubljenega dohodka bi bil tako tožnik po plačilu dohodnine iz tega naslova še vedno prikrajšan.
Za valorizacijo mesečnih rentnih zneskov ni zakonske podlage niti takega stališča ni sprejela sodna praksa. Odškodninska narava rente, prisojene zaradi izgubljenega zaslužka v primeru nesposobnosti za delo, izključuje upoštevanje porasta življenjskih stroškov.
Sprejem brezplačne prokure pomeni odpoved premoženjski pravici, saj je imel stečajni dolžnik pravico do plačila za svoj trud.
Namen postopka odpusta obveznosti je omogočiti dolžnikom, da se razbremenijo svojih obveznosti, ki jih zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo izpolniti, dolžnik pa mora pri tem ravnati v skladu z zakonom in storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi upnike vsaj delno poplačal. Stečajni dolžnik pa želi priti do odpusta obveznosti, pri čemer pa mu koristi upnikov niso prav nič mar, ravnal je celo v nasprotju z njimi. V nasprotju z namenom zakona pa bi bilo, da bi v primeru kršitve svojih obveznosti dolžnik smel takoj znova predlagati odpust obveznosti.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitve delovnih mest v osnovni plačni razred.
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno delovno mesto, dejansko pa opravlja delo na drugem delovnem mestu. Tožnica ni opravljala delo, ki po opisu del in nalog v celoti spada pod delovno mesto Urednik oddaj, ampak opravlja delo delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato njen zahtevek za plačilo po dejanskem delu ni utemeljen.
pridobitev nepremičnine v arondacijskem postopku – odplačnost – trditveno in dokazno breme
Če svojih trditev z drugimi sredstvi ni uspela oziroma mogla dokazati, tega ni mogoče šteti v škodo toženi, ampak tožeči stranki. Na njej je namreč breme, da dokaže dejstva, ki jih zatrjuje oziroma ki so ji v korist in s katerimi utemeljuje pravovarstveni zahtevek, medtem ko je na toženi stranki, da dokaže utemeljenost postavljenih ugovorov, kar pa ji je s predložitvijo arondacijskih odločb tudi uspelo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Tožnik je kot električar-vzdrževalec zaganjal kotel za centralno ogrevanje. Po tretjem poskusu zagona kotla je prišlo do rahle eksplozije in pri tem odtrgalo dimno cev, ki je zadela tožnika in ga vrgla po tleh. Plinski kotel oz. peč je nevarna stvar, iz katere izvira večja škodna nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – protispisnost – dejanske ugotovitve – izvedba glavne obravnave
Pritožnica, ki uveljavlja protispisnost, mora kršitev konkretizirano opisati tako, da navede, na katero odločilno dejstvo se nanaša in zakaj je to dejstvo pomembno za odločitev in tudi kateri konkretni listini nasprotuje in navesti konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil ta podatek nepravilno prenesen v sodbo. Poleg tega se mora protispisnost nanašati na dejanske ugotovitve, ne na pravna stališča. Ker pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje kršitev zagrešilo pri opredeljevanju do postavljenega materialnopravnega ugovora, s čimer ne zatrjuje protispisnosti dejanske ugotovitve, pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi ni utemeljen.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob tem, da tožnik vtožuje nagrado za delo drugega odvetnika, ki ni stranka pogodbe, poleg tega pa iz predložene pogodbe niti iz drugih listin pravno razmerje med tožnikom in odvetnikom, ki je storitev dejansko opravil, ni razvidno, toženka pa izrecno izpodbija temelj zahtevka, zaključek sodišča prve stopnje, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ni pravilen.
Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka, je sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe, prav tako pa nanje sodišče ni vezano.
Sodišče z napačnim pravnim poukom ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.
Prvi in drugi odst. 278. člena ZFPPIPP ne določata zamude in s tem nastopa dolžniške zamude ter pričetek teka zakonskih zamudnih obresti. Prvi odstavek zgolj pedagoško pojasnjuje, da oblikovalni učinki sodbe nastopijo z njeno pravnomočnostjo; drugi odstavek pa vsebuje pravilo o valorizaciji denarne terjatve. Iz besedila v oklepaju („v nadaljnjem besedilu: povračilni zahtevek“) je razumeti, da ima zahtevek vrnitveno naravo (in ne obogatitveno naravo, kot izhaja iz 190. člena OZ) in se uvršča med kondikcije. Pravna podlaga za nastop zamude v tem primeru je torej 193. člen OZ, ker ZFPPIPP nima posebnega pravila o zamudi.
ZIZ člen 32, 34, 34/3, 101, 102. ZPP člen 189. ZFPPIPP člen 393.
objektivna kumulacija – izvršba na stalne denarne prejemke – plača – ostali prejemki iz delovnega razmerja – izvršba na dolžnikovo terjatev
Predmet izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja (kamor sodi plača v ožjem pomenu besede ter tudi prejemki, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka – regres, dnevnice ipd.). Ne ZIZ (v 101. in 102. členu) ne ZDR ne kak drug zakon ne določa, da bi bili drugi prejemki dolžnika v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.
stroški postopka - postopek za delitev stvari v solastnini - zavezanec za plačilo takse - taksa za sklep
Po 3. členu ZST je za odločbo sodišča prve stopnje dolžan plačati takso predlagatelj postopka. To velja ne glede na to, da bo sicer predlagatelj upravičen do povračila sorazmernega dela (skupnih) stroškov, kamor po ustaljeni sodni praksi sodi tudi taksa za sklep.
pogodba o zavarovanju – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – drugi načini prenehanja obveznosti – odpoved pogodbe – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker je v skladu s Splošnimi pogoji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odpovedni rok 3 mesece, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da je obveznost tožnice prenehala (šele) z mesecem aprilom 2009. Sklicevanje na 8. alinejo 6. člena Splošnih pogojev (ne Zakona o zdravstvenem zavarovanja) nič ne pomaga, saj ta določa le, da zavarovanec pogodbo lahko odpove v določenih primerih (kot je tudi toženkin) tudi pred potekom enega leta, kar sicer ni možno. Toženka bi torej morala dokazati, da je zavarovalnico (že prej) obvestila o spremembi svojega statusa, pa ji to ni uspelo.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZPP člen 111, 112, 112/1, 112/6, 112/7.
prepozna tožba – zavržena tožba
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki je na sodišče prispela po izteku 30 dni od vročitve odločbe, je prepozna, zato se zavrže, čeprav je bila pri tožencu vložena še pred iztekom roka. Tožnik se na nevednost oziroma očitno pomoto pri vložitvi tožbe ni skliceval.