ZP-1 člen 190, 190/1, 191, 191/2. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi – odmera premoženjske koristi
Ker je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravni osebi znesek odvzete premoženjske koristi že določil, sodišče ne more več odmeriti še dodatne premoženjske koristi.
pobot – prijava pobotane terjatve v stečajnem postopku
Pobotanih terjatev ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, zato tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in jo prerekal, ne more trpeti nobenih negativnih posledic.
Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se torej v okviru stečajnega postopka ne more rešiti, pač pa se lahko obravnava le v pravdi, v kateri se upnik brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074626
ZGD-1 člen 32, 32/1, 505, 505-8, 523, 523/3, 526. ZUKN člen 2, 11, 28, 42. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost poslovodje – sklep skupščine o vložitvi tožbe – predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji – enoosebna družba – vpis odločitev v knjigo sklepov – materialno procesno vodstvo
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo je v zadevah, v katerih odločajo družbeniki, omejeno in vezano na predhodno odločitev družbenikov. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
Pisanje se je z dolžničinega stalnega prebivališča vrnilo z označbo „preseljen“, iz izpiska iz centralnega registra prebivalstva pa je razvidno, da stalnega naslova ni spremenila, prav tako nima prijavljenega začasnega prebivališča niti nima urejenega drugega naslova za vročanje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča, česar pa ni storilo.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obseg premoženje
Sodišče prve stopnje je glede obstoja izvenzakonske skupnosti dejansko spremenilo dokazno oceno oziroma sprejelo drugačno dokazno oceno, kot v prvem sojenju, pri čemer pa je v ponovnem sojenju in dopolnjenem dokaznem postopku (za razliko od dokazne ocene v prvi sodbi II P 1056/2009) izčrpno pojasnilo, zakaj šteje za dokazano, da je imela njuna zveza v obdobju od leta 1997 do 2008 atribute zakonske zveze (čustveno navezanost, ekonomska skupnost, skupno gospodinjstvo, notornost) oziroma predpostavke v smislu določb ZZZDR (točki 12 in 13 obrazložitve), in da ni šlo le za poslovno sodelovanje, kot je prikazovala tožena stranka v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbi.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – neobrazložen sklep sodišča prve stopnje
Sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen in se zaradi pomanjkljivosti njegove pravilnosti in zakonitosti ne da preizkusiti, kar je narekovalo njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek.
Ker dokaza z vpogledom v kazenski spis sodišče ni izvedlo, kljub temu pa je predlog štelo za nepopoln, je stranko prikrajšalo v pravici do izrednega pravnega sredstva. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
neposlovna odškodninska odgovornost – družbenik kot oškodovanec – onemogočena uveljavljavitev predkupne pravice
Da bi pritožnik dokazal, da sta toženi stranki ravnali protipravno, tako da sta kršili kakšno pravno normo, ki varuje njegova upravičenja iz naslova družbenika v skupni družbi, bi moral dokazati kršitve ZGD-1 ali Družbene pogodbe. To sta namreč relevantna materialna predpisa, ki urejata razmerja med družbeniki S.
obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – odgovornost pravne osebe
Izrek odločbe prekrškovnega organa mora v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe po drugem odstavku 15. člena ZP-1 vsebovati konkretno navedbo, kaj je bila odgovorna oseba dolžna nadzorovati in katero ravnanje, s katerim bi se preprečil prekršek, je opustila.
Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka, je sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe, prav tako pa nanje sodišče ni vezano.
Sodišče z napačnim pravnim poukom ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob tem, da tožnik vtožuje nagrado za delo drugega odvetnika, ki ni stranka pogodbe, poleg tega pa iz predložene pogodbe niti iz drugih listin pravno razmerje med tožnikom in odvetnikom, ki je storitev dejansko opravil, ni razvidno, toženka pa izrecno izpodbija temelj zahtevka, zaključek sodišča prve stopnje, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ni pravilen.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – protispisnost – dejanske ugotovitve – izvedba glavne obravnave
Pritožnica, ki uveljavlja protispisnost, mora kršitev konkretizirano opisati tako, da navede, na katero odločilno dejstvo se nanaša in zakaj je to dejstvo pomembno za odločitev in tudi kateri konkretni listini nasprotuje in navesti konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil ta podatek nepravilno prenesen v sodbo. Poleg tega se mora protispisnost nanašati na dejanske ugotovitve, ne na pravna stališča. Ker pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje kršitev zagrešilo pri opredeljevanju do postavljenega materialnopravnega ugovora, s čimer ne zatrjuje protispisnosti dejanske ugotovitve, pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi ni utemeljen.
ZIZ člen 32, 34, 34/3, 101, 102. ZPP člen 189. ZFPPIPP člen 393.
objektivna kumulacija – izvršba na stalne denarne prejemke – plača – ostali prejemki iz delovnega razmerja – izvršba na dolžnikovo terjatev
Predmet izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja (kamor sodi plača v ožjem pomenu besede ter tudi prejemki, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka – regres, dnevnice ipd.). Ne ZIZ (v 101. in 102. členu) ne ZDR ne kak drug zakon ne določa, da bi bili drugi prejemki dolžnika v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.
pogodba o zavarovanju – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – drugi načini prenehanja obveznosti – odpoved pogodbe – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker je v skladu s Splošnimi pogoji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odpovedni rok 3 mesece, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da je obveznost tožnice prenehala (šele) z mesecem aprilom 2009. Sklicevanje na 8. alinejo 6. člena Splošnih pogojev (ne Zakona o zdravstvenem zavarovanja) nič ne pomaga, saj ta določa le, da zavarovanec pogodbo lahko odpove v določenih primerih (kot je tudi toženkin) tudi pred potekom enega leta, kar sicer ni možno. Toženka bi torej morala dokazati, da je zavarovalnico (že prej) obvestila o spremembi svojega statusa, pa ji to ni uspelo.
stroški postopka - postopek za delitev stvari v solastnini - zavezanec za plačilo takse - taksa za sklep
Po 3. členu ZST je za odločbo sodišča prve stopnje dolžan plačati takso predlagatelj postopka. To velja ne glede na to, da bo sicer predlagatelj upravičen do povračila sorazmernega dela (skupnih) stroškov, kamor po ustaljeni sodni praksi sodi tudi taksa za sklep.
Prvi in drugi odst. 278. člena ZFPPIPP ne določata zamude in s tem nastopa dolžniške zamude ter pričetek teka zakonskih zamudnih obresti. Prvi odstavek zgolj pedagoško pojasnjuje, da oblikovalni učinki sodbe nastopijo z njeno pravnomočnostjo; drugi odstavek pa vsebuje pravilo o valorizaciji denarne terjatve. Iz besedila v oklepaju („v nadaljnjem besedilu: povračilni zahtevek“) je razumeti, da ima zahtevek vrnitveno naravo (in ne obogatitveno naravo, kot izhaja iz 190. člena OZ) in se uvršča med kondikcije. Pravna podlaga za nastop zamude v tem primeru je torej 193. člen OZ, ker ZFPPIPP nima posebnega pravila o zamudi.