ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Tožnik je kot električar-vzdrževalec zaganjal kotel za centralno ogrevanje. Po tretjem poskusu zagona kotla je prišlo do rahle eksplozije in pri tem odtrgalo dimno cev, ki je zadela tožnika in ga vrgla po tleh. Plinski kotel oz. peč je nevarna stvar, iz katere izvira večja škodna nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
neposlovna odškodninska odgovornost – družbenik kot oškodovanec – onemogočena uveljavljavitev predkupne pravice
Da bi pritožnik dokazal, da sta toženi stranki ravnali protipravno, tako da sta kršili kakšno pravno normo, ki varuje njegova upravičenja iz naslova družbenika v skupni družbi, bi moral dokazati kršitve ZGD-1 ali Družbene pogodbe. To sta namreč relevantna materialna predpisa, ki urejata razmerja med družbeniki S.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obseg premoženje
Sodišče prve stopnje je glede obstoja izvenzakonske skupnosti dejansko spremenilo dokazno oceno oziroma sprejelo drugačno dokazno oceno, kot v prvem sojenju, pri čemer pa je v ponovnem sojenju in dopolnjenem dokaznem postopku (za razliko od dokazne ocene v prvi sodbi II P 1056/2009) izčrpno pojasnilo, zakaj šteje za dokazano, da je imela njuna zveza v obdobju od leta 1997 do 2008 atribute zakonske zveze (čustveno navezanost, ekonomska skupnost, skupno gospodinjstvo, notornost) oziroma predpostavke v smislu določb ZZZDR (točki 12 in 13 obrazložitve), in da ni šlo le za poslovno sodelovanje, kot je prikazovala tožena stranka v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbi.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – delo na višini – soprispevek – nepremoženjska škoda – odmera višine odškodnine
Tožnik je v nezgodi utrpel znotrajsklepni zlom leve koželjnice ter poškodbo hrbtenice in sicer zlom 11. in 12. prsnega vretenca ter 1. in 2. ledvenega vretenca. Tožnik je trpel nevšečnosti zaradi hospitalizacije, operativnih posegov v splošni anesteziji, rentgenska slikanja in drugih preiskav, izvajanja terapevtskih vaj, fizikalne terapije, nošenja trotočkovnega steznika, hoje z berglami in kontrolnih pregledov. V bolniškem staležu je bil pet mesecev in pol. Tožnik je neprestane hude bolečine trpel najmanj 12 dni po poškodbi, nadalje je občasne hude bolečine trpel skupno en teden in sicer ob instrumentalnih manipulacijah, ob začetku fizikalne terapije in ob pritisku na celeče se poškodbe. Srednje hude bolečine so trajale 14 dni, lahke pa so bile nato najprej neprestane, nato pa občasne in sicer v trajanju 2 meseca. Občasne bolečine tožnik občuti še sedaj ob spremembah vremena in preutrujenosti. Z ozirom na opisane telesne bolečine in ob upoštevanju prisojenih odškodnin iz tega naslova v podobnih primerih, je ustrezna odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, v znesku 35.000,00 EUR oz. 24.500,00 EUR ob upoštevanju 30 % soprispevka.
pobot – prijava pobotane terjatve v stečajnem postopku
Pobotanih terjatev ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, zato tožena stranka zaradi tega, ker je to kljub temu storila in ker je stečajni upravitelj njeno terjatev preizkušal in jo prerekal, ne more trpeti nobenih negativnih posledic.
Vprašanje obstoja toženčeve pobotne terjatve se torej v okviru stečajnega postopka ne more rešiti, pač pa se lahko obravnava le v pravdi, v kateri se upnik brani plačilu terjatve, ki jo od njega zahteva stečajni dolžnik.
Sprejem brezplačne prokure pomeni odpoved premoženjski pravici, saj je imel stečajni dolžnik pravico do plačila za svoj trud.
Namen postopka odpusta obveznosti je omogočiti dolžnikom, da se razbremenijo svojih obveznosti, ki jih zaradi svojega premoženjskega stanja ne morejo izpolniti, dolžnik pa mora pri tem ravnati v skladu z zakonom in storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi upnike vsaj delno poplačal. Stečajni dolžnik pa želi priti do odpusta obveznosti, pri čemer pa mu koristi upnikov niso prav nič mar, ravnal je celo v nasprotju z njimi. V nasprotju z namenom zakona pa bi bilo, da bi v primeru kršitve svojih obveznosti dolžnik smel takoj znova predlagati odpust obveznosti.
odpoved zahtevku – revalorizirana glavnica - dogovor o revalorizaciji
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna.
V primeru dogovora o revalorizaciji je valorizirana glavnica večja od nominalnega zneska, revalorizacijo glavnice pa je treba izvzeti iz pojma obresti, saj je valorizirana glavnica še vedno glavnica.
obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – odgovornost pravne osebe
Izrek odločbe prekrškovnega organa mora v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe po drugem odstavku 15. člena ZP-1 vsebovati konkretno navedbo, kaj je bila odgovorna oseba dolžna nadzorovati in katero ravnanje, s katerim bi se preprečil prekršek, je opustila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076592
OZ člen 778, 779, 779/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – graja dokazne ocene – pravica do izjave – mandatna pogodba – običajno plačilo – pravično plačilo v sorazmernem deležu
Na področje ugotavljanja dejanskega stanja sodi tudi ocena izvedenih dokazov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo pravno odločilna dejstva.
Navedenih je dovolj podatkov, da bi tožena stranka lahko konkretno navedla, zakaj meni, da je bilo za tovrstno delo porabljeno manj časa, ter za svoje trditve tudi ponudila nasproten dokaz. Pri tem ne gre za t.i. negativno dejstvo, saj je predmet dokazovanja dejstvo, koliko časa je tožeča stranka dejansko delala na projektu in ne, da sploh ni delala.
OZ člen 167, 167/4, 167/5, 168, 168/2, 174, 174/2, 175. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5. ZPP člen 214, 214/2, 286b.
renta - izgubljen zaslužek - raznašalec časopisa - valorizacija - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - bodoča škoda
Zavezanec za plačilo dohodnine je v skladu s 4. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) fizična oseba, v konkretnem primeru torej tožnik kot prejemnik dohodka. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje bo plačilo dohodnine od izplačane odškodnine za izgubljeni dohodek (peti odstavek 27. člena ZDoh-2) na koncu bremenilo tožnika, z izplačilom zgolj neto zneska izgubljenega dohodka bi bil tako tožnik po plačilu dohodnine iz tega naslova še vedno prikrajšan.
Za valorizacijo mesečnih rentnih zneskov ni zakonske podlage niti takega stališča ni sprejela sodna praksa. Odškodninska narava rente, prisojene zaradi izgubljenega zaslužka v primeru nesposobnosti za delo, izključuje upoštevanje porasta življenjskih stroškov.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – protispisnost – dejanske ugotovitve – izvedba glavne obravnave
Pritožnica, ki uveljavlja protispisnost, mora kršitev konkretizirano opisati tako, da navede, na katero odločilno dejstvo se nanaša in zakaj je to dejstvo pomembno za odločitev in tudi kateri konkretni listini nasprotuje in navesti konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil ta podatek nepravilno prenesen v sodbo. Poleg tega se mora protispisnost nanašati na dejanske ugotovitve, ne na pravna stališča. Ker pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje kršitev zagrešilo pri opredeljevanju do postavljenega materialnopravnega ugovora, s čimer ne zatrjuje protispisnosti dejanske ugotovitve, pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi ni utemeljen.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob tem, da tožnik vtožuje nagrado za delo drugega odvetnika, ki ni stranka pogodbe, poleg tega pa iz predložene pogodbe niti iz drugih listin pravno razmerje med tožnikom in odvetnikom, ki je storitev dejansko opravil, ni razvidno, toženka pa izrecno izpodbija temelj zahtevka, zaključek sodišča prve stopnje, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ni pravilen.
Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka, je sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe, prav tako pa nanje sodišče ni vezano.
Sodišče z napačnim pravnim poukom ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.
Prvi in drugi odst. 278. člena ZFPPIPP ne določata zamude in s tem nastopa dolžniške zamude ter pričetek teka zakonskih zamudnih obresti. Prvi odstavek zgolj pedagoško pojasnjuje, da oblikovalni učinki sodbe nastopijo z njeno pravnomočnostjo; drugi odstavek pa vsebuje pravilo o valorizaciji denarne terjatve. Iz besedila v oklepaju („v nadaljnjem besedilu: povračilni zahtevek“) je razumeti, da ima zahtevek vrnitveno naravo (in ne obogatitveno naravo, kot izhaja iz 190. člena OZ) in se uvršča med kondikcije. Pravna podlaga za nastop zamude v tem primeru je torej 193. člen OZ, ker ZFPPIPP nima posebnega pravila o zamudi.
stroški postopka - postopek za delitev stvari v solastnini - zavezanec za plačilo takse - taksa za sklep
Po 3. členu ZST je za odločbo sodišča prve stopnje dolžan plačati takso predlagatelj postopka. To velja ne glede na to, da bo sicer predlagatelj upravičen do povračila sorazmernega dela (skupnih) stroškov, kamor po ustaljeni sodni praksi sodi tudi taksa za sklep.
pogodba o zavarovanju – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – drugi načini prenehanja obveznosti – odpoved pogodbe – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker je v skladu s Splošnimi pogoji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odpovedni rok 3 mesece, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da je obveznost tožnice prenehala (šele) z mesecem aprilom 2009. Sklicevanje na 8. alinejo 6. člena Splošnih pogojev (ne Zakona o zdravstvenem zavarovanja) nič ne pomaga, saj ta določa le, da zavarovanec pogodbo lahko odpove v določenih primerih (kot je tudi toženkin) tudi pred potekom enega leta, kar sicer ni možno. Toženka bi torej morala dokazati, da je zavarovalnico (že prej) obvestila o spremembi svojega statusa, pa ji to ni uspelo.
ZIZ člen 32, 34, 34/3, 101, 102. ZPP člen 189. ZFPPIPP člen 393.
objektivna kumulacija – izvršba na stalne denarne prejemke – plača – ostali prejemki iz delovnega razmerja – izvršba na dolžnikovo terjatev
Predmet izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja (kamor sodi plača v ožjem pomenu besede ter tudi prejemki, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka – regres, dnevnice ipd.). Ne ZIZ (v 101. in 102. členu) ne ZDR ne kak drug zakon ne določa, da bi bili drugi prejemki dolžnika v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.
odlog izvršbe na predlog tretjega – javna listina – zasebna listina, ki ima naravo javne listine – izkaz pravice na predmetu izvršbe – izvršba na premičnine – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda
Račun za nakup premičnin ne predstavlja javne listine oz. zasebne listine, ki ima naravo javne listine v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZIZ.
Navedbe o nenadomestljivi škodi, ki naj bi jo za tretja pomenila že sama izvršba (tj. poseg v njuno zatrjevano lastninsko pravico, česar naj ne bi bilo mogoče nadomestiti z odškodnino), ob dejstvu, da gre za premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti (televizor in sedežna garnitura), tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo verjetnega izkaza okoliščin po drugem odstavku 73. člena ZIZ, saj bi tretja morala konkretno navesti razloge in verjetno izkazati, da bi takojšnja izvršba na posameznem zarubljenem predmetu zanju predstavljala nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.