izločitvena pravica – pravočasnost prijave izločitvene pravice – ovira za prodajo premoženja – prenehanje izločitvene pravice – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP je treba v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da so nesoglasja med dediči glede (skupne) uprave dediščine tako velika, da postavitev katerega izmed njih za upravitelja zapuščine ne bi bila sprejemljiva, v skladu z možnostjo, ki jo daje ZD v tretjem odstavku 145. člena, tj. da lahko za upravitelja zapuščine sodišče postavi tudi koga izmed dedičev (ni pa to nujno), za upravitelja zapuščine utemeljeno določilo odvetnika, torej tretjo osebo, ki ni v nobeni povezavi s katerim od dedičev.
Postavitev upravitelja zapuščine ni vezana na založitev predujma za njegove stroške oz. stroške, ki utegnejo nastati v zvezi z njegovim delom, saj to ne izhaja iz določbe 145. člena ZD, ki predstavlja materialnopravno podlago za določitev upravitelja zapuščine.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 1019, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - zakonito poroštvo - zastaranje - zastaralni rok
Medtem ko sodišče druge stopnje nima pomislekov o tem, da je pri presoji ugovora zastaranja za terjatve, kakršna je tovrstna, potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok iz 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ, pa je potrebno vendarle opozoriti na dejstvo, da SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te (24. člen SZ-1) nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe OZ, ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je potrebno presojati, kdaj zapade obveznost poroka, oziroma kdaj zoper njega začne teči enoletni zastaralni rok.
presoja izpolnjevanja pogojev za zahtevo za varstvo zakonitosti - pristojnost vrhovnega sodišča
Presojo, ali zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali petega odstavka 420. člena ZKP, sme torej v vsakem primeru opraviti le vrhovno sodišče.
Ker tožnik ni uspel izkazati nastanka zavarovalnega primera in niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZŠtip člen 49, 49/1, 49/1-1, 49/1-4, 50, 50/1. ZUP člen 6, 7.
državna štipendija – vrnitev – neizdelan letnik
Ker tožnica ni uspešno zaključila prvega letnika izobraževalnega programa, za katerega ji je bila dodeljena državna štipendija, ji je prenehala pravica do državne štipendije, kljub temu da je v naslednjem študijskem letu uspešno zaključila prvi letnik drugega izobraževalnega programa, ne da bi pridobila soglasje toženca za spremembo izobraževalnega programa. Zato je prejeto državno štipendijo dolžna vrniti tožencu.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine – prepoved reformacije in peius
Glede na kriterije, ki jih je pri določitvi odškodnine po 118. členu ZDR treba upoštevati, oziroma ob upoštevanju višine odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v primerih sodne razveze v podobnih primerih, bi bil tožnik upravičen celo do višje odškodnine od prisojene v znesku petih tožnikovih bruto plač (2.874,00 EUR), saj je socialni položaj tožnika in njegove številne družine slab, dohodki družine so zelo nizki, tožnik ima sina – invalida, tožnikove zaposlitvene možnosti pa so majhne, saj si kljub prizadevanjem in dodatnemu izobraževanju do sedaj ni uspel najti druge zaposlitve. Kljub temu pa pritožbeno sodišče v ponovnem sojenju tožniku ne sme prisoditi višje odškodnine od tiste, ki jo je določilo s prvo delno razveljavljeno sodbo, ker ne sme odločiti v škodo tožene stranke, ki je edina vložila revizijo zoper (prvo) sodbo VDSS.
Tožnica, ki ima končano osnovno šolo in je nazadnje opravljala delo čistilke, za to delo ni več zmožna, zmožna pa je v okviru svojega poklica za najlažja fizična dela z razbremenitvami pri delu (brez dela v prisiljeni drži, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 7 kg, brez dela s fleksijskimi obremenitvami hrbtenice in stalnimi fleksijskimi obremenitvami kolen). Zato se jo razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve oziroma zaposlitve na drugem delovnem mestu v okviru svojega poklica z omejitvami s polnim delovnim časom. Ker pri njej ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti poklicna invalidnost, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZPILDR člen 18, 19. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izum
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Ker sta tožnika z dopisom preko pooblaščenca hotela le zaščititi svoje pravice, ki so izhajale iz izuma, povezanega z idejo o pritrdilnem elementu za manipulacijo z zalogovnikom surovine, ki se je nanašal na sporni produkt, očitana kršitev ni podana, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/1-8. ZUP člen 6, 7. ZDR člen 204.
brezposelnost – denarno nadomestilo
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu delodajalec kot invalidu III. kategorije invalidnosti zagotovil posebno varstvo pred odpovedjo, in za zavarovanje svojih pravic ni zahteval sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Priča je bila na naroku dodatno zaslišana, sodišče pa jo je vabilo na naslov, ki mu ga je sporočila tožeča stranka, zato je bila priča zaslišana na njeno zahtevo, saj je tožena stranka predlog za dodatno zaslišanje te priče umaknila. Zato stroške priče krije tožnik.
Za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je podlaga sklenjena najemna pogodba, za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije pa se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi. Ker je tožnikov sin naveden v najemni pogodbi in tudi ni prijavljen na drugem naslovu, ga je toženec utemeljeno upošteval pri ugotavljanju cenzusa za subvencioniranje najemnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – obveznosti delavca – opravljanje dela
Tožnica ni neupravičeno izostala z dela (v tem času zaradi bolezni ni bila zmožna za delo), zaradi česar ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Delavec mora delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo, oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Tudi posredovanje informacij o morebitni odsotnosti z dela in o drugih podatkih, ki so obenem pomembni za delovni proces, je zato ena ključnih dolžnosti delavca do delodajalca.
Tožnik je na naroku povečal tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal bolniški stalež do konca glavne obravnave, čemur je toženec nasprotoval. Zato mora sodišče odločiti o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
priprave za glavno obravnavo – vodstvo glavne obravnave – združenje pravd za skupno obravnavanje – procesno vodstvo – pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Sklep o združitvi postopkov, sprejet med pripravami na glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva.
regres za letni dopust – finančne težave – nelikvidnost delodajalca
Finančne težave in nesolventnost delodajalca ne morejo vplivati na obstoj obveznosti delodajalca, da delavcu poravna denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki izhajajo iz zakona in kolektivnih pogodb.
Čas študija se v zavarovalno dobo upošteva le, če je uspešno zaključen. Ker tožnik študija na znanstvenem magistrskem programu ni zaključil, niso izpolnjeni pogoji za dokup dobe časa tega šolanja na podiplomskem študiju, kljub temu da je kasneje uspešno zaključil specialistični program, ki ne predstavlja nadaljevanja znanstvenega magistrskega programa.