Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.
Ker je rok za vložitev tožbe zoper dokončno upravno odločbo po 1. odstavku 72. člena ZDSS-1 materialni prekluzivni rok, vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi tega roka ni dovoljena.
KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZPP člen 111, 112, 112/1, 112/6, 112/7.
prepozna tožba – zavržena tožba
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki je na sodišče prispela po izteku 30 dni od vročitve odločbe, je prepozna, zato se zavrže, čeprav je bila pri tožencu vložena še pred iztekom roka. Tožnik se na nevednost oziroma očitno pomoto pri vložitvi tožbe ni skliceval.
plačilo premalo izplačane plače – pobotni ugovor – odškodninska odgovornost delavca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (delodajalec) je nasproti terjatvi tožnika (delavca) v pobot uveljavljala svojo terjatev iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Ssodišče prve stopnje je priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka, iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena OZ dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZVZD člen 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Na deloviščih, kjer hkrati opravlja delo več delodajalcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Tožena stranka (tožnikov delodajalec), ki je razporedila tožnika na delo na gradbišče k drugi družbi, ni dokazala, da so bili skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti pri delu dogovorjeni in realizirani. Ker niso bili, in ker tožena stranka pri tem podjetju tudi ni posredovala, da bi to podjetje delovno opremo uredilo skladno s pravili stroke ter namestilo na kavelj verige ustrezna zapirala, prav zaradi opustitve navedenega ukrepa pa je nastala pravnorelevantna škoda (do poškodbe je prišlo pri delu z dvigalom v proizvodni hali, ko je tožnik pripravljal za dvig železne stopnice, težke 1 tono; med dvigovanjem konstrukcije se je veriga, vpeta v kljuko na dvigalu, odpela in tožnika udarila v glavo), je za to škodo podana njena krivdna odgovornost (1. odstavek 131. člena OZ).
Tožnik predpisane delovne opreme (čelade) neutemeljeno ni uporabljal. Zato je delno kriv tudi sam, da je prišlo do poškodbe. Njegov soprispevek, ob dejstvu, da je v prijavi nezgode tudi sam potrdil, da pri privezovanju železne konstrukcije ni opazil, da veriga ni bila dovolj pripeta, znaša polovico.
Tožnica je od pripadajočih zneskov neizplačane plače in regresa za letni dopust upravičena tudi do plačila zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti dalje. Tožena stranka se ne more sklicevati na likvidnostne težave iz razloga začetega postopka davčne izvršbe zaradi neplačila prispevkov in dohodnine, saj takšna izvršba ni vedno pokazatelj slabega finančnega poslovanja gospodarske družbe, posebno ne v konkretnem primeru, ko je tožena stranka prenehala obračunavati tožnici plačo po tem, ko je regres za letni dopust že zapadel v plačilo.
neupravičena pridobitev - pravica do uporabe solastne nepremičnine - prikrajšanje
Pritožnik pravilno opozarja, da je potrebno institut uporabe tuje stvari v svojo korist razlagati v povezavi s splošnim pravilom, ki ureja neupravičeno obogatitev. Takšna pravna podlaga pa zahteva, da tožeča stranka zatrjuje, sodišče prve stopnje pa ugotavlja, tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neopravičeno uporabljena.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 36, 36/1, 76, 76/3, 270, 434, 436, 436/1.
goljufija - oškodovanec kot tožilec – nepopolna vloga - dopolnitev obtožnega akta – rok
Ni mogoče pritrditi pritožbi, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje obtožbo kot nepopolno zavreči zaradi prekoračenega tridnevnega roka. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, je sodišče prve stopnje vlogo oškodovanke kot tožilke, ki jo je vložila po pooblaščencu dne 27. 5. 2011, štelo kot nepopolno vlogo in ji je zato skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP naložilo, da jo v roku 30 dni dopolni, ta rok, ki ga za dopolnitev vloge določi sodišče samo, pa je pooblaščenec oškodovanke kot tožilke upošteval in je vlogo v navedenem roku dopolnil.
Že iz vsebine vloge z dne 27. 5. 2011 je bilo razvidno, da gre za očitek kaznivega dejanja, ki glede na zatrjevano višino premoženjske škode sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se je z napadenim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo kazensko zadevo odstopilo v obravnavo pristojnemu okrožnemu sodišču. Vloge oškodovanke kot tožilke zato tudi ni moglo zavreči in ustaviti postopek, saj za odločanje v tej kazenski zadevi glede na navedeno okrajno sodišče ni pristojno.
ZOR člen 186, 189, 189/3, 324, 324/2. OZ člen 376.
odškodnina – odgovornost države – neizdaja certifikata – izgubljeni dobiček – posebne okoliščine – nastanek zamude pri premoženjski škodi – zapadlost odškodninske terjatve – opomin na izpolnitev obveznosti – ne ultra alterum tantrum
V odsotnosti vsakršne konkurence je razumljivo, da je dobiček tožeče stranke mogoče presojati glede na stanje povpraševanja na trgu, torej glede na število igralnih avtomatov, ki bi jih tožeča stranka opremila s svojo napravo.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, vendar pa neizpolnitev obveznosti ob zapadlosti še ne pomeni vedno tudi nastanka zamude. Stranka je v zamudi, če obveznosti ne izpolni ob zapadlosti, razen če zakon določa kakšen dodaten pogoj za nastanek zamude. Takšen pogoj predpisuje za primer, kadar rok izpolnitve ni določen (kot je to v primerih odškodninskih terjatev), ZOR v drugem odstavku 324. člena. Navedena zakonska določba nastanek zamude veže na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti.
postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo – zdravljenje v nadzorovani obravnavi – pogoji za nadzorovano obravnavo – načrt zdravljenja
ZDZdr v 35. členu določa, da se načrt zdravljenja redno preverja in po potrebi revidira, pri čemer mora zdravljenje potekati v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi. Udeleženki zdravljenje z zdravili v depo obliki res ni po volji, res je tudi, da se pri obravnavi udeleženca upošteva tudi njegova volja, vendar le, če je ta v njegovo korist. V konkretnem primeru volja udeleženke, da zdravila prejema v obliki tablet, ni v njeno korist.
plačilo razlike plače – čisti denarni zahtevek – določitev osnovne plače – sodno varstvo – predhodno varstvo – dogovor o znižanju izhodiščne plače
Za uveljavljanje zahtevka za plačilo razlike plače je dopustno neposredno sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR, saj pogodba o zaposlitvi tožnice določa vse elemente za določitev osnovne plače, ki se določi kot produkt količnika delovnega mesta, količnika po napredovalni lestvici ter izhodiščne plače. Določitev osnovne plače tožnice je zato v obravnavani zadevi odvisna le od pravilne uporabe materialnega prava, torej predpisa, ki določa količnik delovnega mesta (ki se je po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi spreminjal, pri čemer so vsi kasnejši akti določali le višji količnik delovnega mesta tožnice), višino količnika po napredovalni lestvici in višino izhodiščne plače. Torej gre za „čisto“ denarno terjatev, ki jo delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem.
Tožena stranka je v Dogovoru (2010), sklenjenem s sindikatom, določila višino izhodiščne plače za določeno obdobje. Od tega dogovora, ki ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe, ni odstopila, zato dogovor še vedno velja, zaradi tega pa tožena stranka ni mogla zakonito znižati izhodiščne plače v tem obdobju.
Okoliščina, da se je sodna praksa (glede odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka v podobnih primerih) v času od vložitve tožbe do odločitve sodišča spremenila, ni takšna okoliščina, ki bi vplivala na odločitev o povrnitvi potrebnih stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti nasprotni stranki, ki v sporu ni uspela.
nadomestilo za nego in varstvo otroka – omejena višina
Višina nadomestila za nego in varstvo otroka je bila po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Zato tožnica neutemeljeno uveljavlja, da se ji odmeri višje nadomestilo, to je nadomestilo v višini 100 % ugotovljene osnove.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena – žalitev – spoštljiv odnos do delodajalca – sodna razveza - odškodnina
Presoja, ali žalitev oziroma neprimerno vedenje do poslovnih parterjev in direktorice tožene stranke predstavlja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je pravno vprašanje in stvar konkretne presoje. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da mora biti žalitev sodelavcev znatna oziroma pomembna, to pa je zlasti v primeru, če trpi delovni proces pri delodajalcu. Tožničin neprimeren pozdrav poslovnih partnerjev in neprimerno vedenje do direktorice ni vplival na delovni proces pri toženi stranki. Tožničin pozdrav poslovnim parterjem „hello my drinking friends“ in njena vprašanja o „Ceci“ sicer predstavljajo neprimerno vedenje do poslovnih parterjev, ne dosega pa standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tožničino očitano ravnanje v izredni odpovedi ne dosega standarda hujše kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti, odpovedni razlog po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni podan, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odškodnina – nadomestila za neizrabljen letni dopust
Tožnik iz razlogov na strani tožene stranke ni mogel v celoti izrabiti letnega dopusta za vtoževano leto, zato mu je tožena stranka dolžna plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
Tožnik je na naroku povečal tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal bolniški stalež do konca glavne obravnave, čemur je toženec nasprotoval. Zato mora sodišče odločiti o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, ker bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Po 26. členu prej veljavnega ZZZPB je toženec tistemu zavarovancu, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot tri leta, plačeval prispevke do upokojitve. Po 180. členu ZUTD pa je bil do tega upravičen le tisti zavarovanec, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot eno leto. Tožnici je bila po ZZZPB priznana le pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne pa tudi pravica do plačila prispevkov do upokojitve. Ker ji je po izteku denarnega nadomestila, ko je že veljal ZUTD, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo več kot eno leto, ni upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZUTD, kljub temu da ji je do upokojitve manjkalo manj kot tri leta.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 183, 183/1, 183/2, 183/3, 187, 187/2. ZKP člen 391, 407, 407/1, 407/1-1.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 10 let - izdelava pornografskega gradiva - enotna kazen zapora – upoštevanje okoliščine pogojnega odpusta pri izreku enotne kazni
V sodbi, s katero izreče enotno kazen, sodišče ne upošteva okoliščino, da je bil obsojenec pogojno odpuščen s prestajanja zaporne kazni.