regres za letni dopust – finančne težave – nelikvidnost delodajalca
Finančne težave in nesolventnost delodajalca ne morejo vplivati na obstoj obveznosti delodajalca, da delavcu poravna denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki izhajajo iz zakona in kolektivnih pogodb.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 37. ZPIZ-1 člen 177, 177/2.
Sporazum z BIH - pokojnina
Tožnik ima z odločbo nosilca zavarovanja v BiH priznano pravico do invalidske pokojnine na podlagi pokojninske dobe, v kateri je bila upoštevana tudi celotna slovenska zavarovalna doba. Po 37. členu Sporazuma z BIH (preračun pokojnin) invalidska pokojnina v Sloveniji tožniku ni bila priznana in ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH. Tožnik zato po uveljavitvi Sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine neutemeljen.
presoja izpolnjevanja pogojev za zahtevo za varstvo zakonitosti - pristojnost vrhovnega sodišča
Presojo, ali zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali petega odstavka 420. člena ZKP, sme torej v vsakem primeru opraviti le vrhovno sodišče.
Priča je bila na naroku dodatno zaslišana, sodišče pa jo je vabilo na naslov, ki mu ga je sporočila tožeča stranka, zato je bila priča zaslišana na njeno zahtevo, saj je tožena stranka predlog za dodatno zaslišanje te priče umaknila. Zato stroške priče krije tožnik.
Tožnica, ki ima končano osnovno šolo in je nazadnje opravljala delo čistilke, za to delo ni več zmožna, zmožna pa je v okviru svojega poklica za najlažja fizična dela z razbremenitvami pri delu (brez dela v prisiljeni drži, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 7 kg, brez dela s fleksijskimi obremenitvami hrbtenice in stalnimi fleksijskimi obremenitvami kolen). Zato se jo razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve oziroma zaposlitve na drugem delovnem mestu v okviru svojega poklica z omejitvami s polnim delovnim časom. Ker pri njej ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti poklicna invalidnost, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 183, 183/1, 183/2, 183/3, 187, 187/2. ZKP člen 391, 407, 407/1, 407/1-1.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 10 let - izdelava pornografskega gradiva - enotna kazen zapora – upoštevanje okoliščine pogojnega odpusta pri izreku enotne kazni
V sodbi, s katero izreče enotno kazen, sodišče ne upošteva okoliščino, da je bil obsojenec pogojno odpuščen s prestajanja zaporne kazni.
izločitvena pravica – pravočasnost prijave izločitvene pravice – ovira za prodajo premoženja – prenehanje izločitvene pravice – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP je treba v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Stiki pod nadzorom so izjema od pravila, da ima drugi starš, ki mu otroka nista dodeljena, pravico do stikov brez nadzora tretje osebe. Izjeme pa je potrebno razlagati restriktivno. Zakon kot edini kriterij izpostavlja korist otroka in le-to vidi v prepovedi psihične obremenitve ali ogrožanju telesnega ali duševnega razvoja.
Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/1, 66/2, 91, 91/1, 91/1-3, 94. ZPP člen 2. ZUstS člen 48.
nadomestilo za invalidnost – invalid III. kategorije – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – pravice iz invalidnosti
Ker je bil tožnik pretežni del zavarovanja zavarovan za širši obseg pravic, ima na podlagi invalidnosti III. kategorije pravico do nadomestila za invalidnost, čeprav je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in zavarovan za ožji obseg pravic.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZPP člen 111, 112, 112/1, 112/6, 112/7.
prepozna tožba – zavržena tožba
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki je na sodišče prispela po izteku 30 dni od vročitve odločbe, je prepozna, zato se zavrže, čeprav je bila pri tožencu vložena še pred iztekom roka. Tožnik se na nevednost oziroma očitno pomoto pri vložitvi tožbe ni skliceval.
ZOR člen 186, 189, 189/3, 324, 324/2. OZ člen 376.
odškodnina – odgovornost države – neizdaja certifikata – izgubljeni dobiček – posebne okoliščine – nastanek zamude pri premoženjski škodi – zapadlost odškodninske terjatve – opomin na izpolnitev obveznosti – ne ultra alterum tantrum
V odsotnosti vsakršne konkurence je razumljivo, da je dobiček tožeče stranke mogoče presojati glede na stanje povpraševanja na trgu, torej glede na število igralnih avtomatov, ki bi jih tožeča stranka opremila s svojo napravo.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, vendar pa neizpolnitev obveznosti ob zapadlosti še ne pomeni vedno tudi nastanka zamude. Stranka je v zamudi, če obveznosti ne izpolni ob zapadlosti, razen če zakon določa kakšen dodaten pogoj za nastanek zamude. Takšen pogoj predpisuje za primer, kadar rok izpolnitve ni določen (kot je to v primerih odškodninskih terjatev), ZOR v drugem odstavku 324. člena. Navedena zakonska določba nastanek zamude veže na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077822
SZ člen 31. SZ-1 člen 25, 30, 30/1, 32, 32/1, 50. OZ člen 9, 239.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – način delitve stroškov obratovanja in vzdrževanja stavbe
Ob ugotovljeni veljavnosti Pogodbe, ki v X. členu določa, da upravniku za storitve upravljanja in čiščenja pripada plačilo in (ne izpodbijanem) dejstvu, da toženec opravljenih storitev ni plačal, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo.
ZPILDR člen 18, 19. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izum
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Ker sta tožnika z dopisom preko pooblaščenca hotela le zaščititi svoje pravice, ki so izhajale iz izuma, povezanega z idejo o pritrdilnem elementu za manipulacijo z zalogovnikom surovine, ki se je nanašal na sporni produkt, očitana kršitev ni podana, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - fizična oseba
Tožena stranka ni gospodarski subjekt, saj je fizična oseba in torej ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato konkretni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.
Da bi tožeča stranka izkazala domnevo iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, morata biti izpolnjena dva pogoja: dolžnik mora v ugovoru le pavšalno zanikati obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa mora obstoj obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom izkazati z listinami. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala obstoj najemnega razmerja za poslovni prostor (in ne kakršnega morebitnega drugačnega razmerja). Za najemno pogodbo za poslovni prostor zakon zahteva pisnost, zato bi tožeča stranka v smislu prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ verjetnost obstoja zatrjevanega obligacijskega razmerja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Upnik je predlog za izdajo predhodne odredbe utemeljeval na domnevi iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ. Predpostavka za uporabo te določbe je, da dolžnik v ugovoru pavšalno zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom. Pri tem ne gre za situacije, ko dolžnik obstoj obligacijskega razmerja sicer priznava, zanika pa da bi imel do upnika iz tega razmerja kakšno obveznost. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi sklepal, da se računi nanašajo na dobavo materiala, ki ni ustrezal kvaliteti, kar pomeni, da je dolžnik obligacijsko razmerje z upnikom priznaval.