Operacija levega kolena je posledica bolezni zaradi napredovane artroze levega kolena, to je degenerativnih in ne poškodbenih sprememb na levem kolenu. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je zato bolezen in ne poškodba pri delu, kar neutemeljeno uveljavlja tožnica s tožbenim zahtevkom.
sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo.
Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da so nesoglasja med dediči glede (skupne) uprave dediščine tako velika, da postavitev katerega izmed njih za upravitelja zapuščine ne bi bila sprejemljiva, v skladu z možnostjo, ki jo daje ZD v tretjem odstavku 145. člena, tj. da lahko za upravitelja zapuščine sodišče postavi tudi koga izmed dedičev (ni pa to nujno), za upravitelja zapuščine utemeljeno določilo odvetnika, torej tretjo osebo, ki ni v nobeni povezavi s katerim od dedičev.
Postavitev upravitelja zapuščine ni vezana na založitev predujma za njegove stroške oz. stroške, ki utegnejo nastati v zvezi z njegovim delom, saj to ne izhaja iz določbe 145. člena ZD, ki predstavlja materialnopravno podlago za določitev upravitelja zapuščine.
regres za letni dopust – finančne težave – nelikvidnost delodajalca
Finančne težave in nesolventnost delodajalca ne morejo vplivati na obstoj obveznosti delodajalca, da delavcu poravna denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki izhajajo iz zakona in kolektivnih pogodb.
invalidska pokojnina – spremembe v stanju invalidnosti
Pri tožnici je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, saj se je že ugotovljena invalidnost III. kategorije poslabšala in ugotovila popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Zato ji nova pravica iz invalidskega zavarovanja, to je pravica do invalidske pokojnine, pripada od od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 21, 38, 38/2, 38/7. ZPIZ-1 člen 5, 5/2, 36, 39, 406, 409. ZPIZ člen 52. OZ člen 352.
Sporazum s Srbijo – preračun pokojnin
Toženec je ob prevedbi pokojnine, ki je bila tožnici leta 2002 pravnomočno prizna in odmerjena upoštevaje dobo, dopolnjeno v Sloveniji in v Srbiji, na podlagi najugodnejšega 12-letnega mesečnega povprečja plač, v letu 2010 po 38. členu Sporazuma s Srbijo pravilno upošteval le slovensko dobo, s katero izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1, in ji pokojnino odmeril na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se pri preračunu pokojnine upošteva najugodnejše 12-letno mesečno povprečje plač.
odlog izvršbe na predlog tretjega – javna listina – zasebna listina, ki ima naravo javne listine – izkaz pravice na predmetu izvršbe – izvršba na premičnine – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda
Račun za nakup premičnin ne predstavlja javne listine oz. zasebne listine, ki ima naravo javne listine v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZIZ.
Navedbe o nenadomestljivi škodi, ki naj bi jo za tretja pomenila že sama izvršba (tj. poseg v njuno zatrjevano lastninsko pravico, česar naj ne bi bilo mogoče nadomestiti z odškodnino), ob dejstvu, da gre za premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti (televizor in sedežna garnitura), tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo verjetnega izkaza okoliščin po drugem odstavku 73. člena ZIZ, saj bi tretja morala konkretno navesti razloge in verjetno izkazati, da bi takojšnja izvršba na posameznem zarubljenem predmetu zanju predstavljala nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
Priča je bila na naroku dodatno zaslišana, sodišče pa jo je vabilo na naslov, ki mu ga je sporočila tožeča stranka, zato je bila priča zaslišana na njeno zahtevo, saj je tožena stranka predlog za dodatno zaslišanje te priče umaknila. Zato stroške priče krije tožnik.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 39. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločitev
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna, je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine, ker v pokojninsko osnovo niso bila všteta izplačila osebnega dohodka iz dobička, izplačanega v letu 1992 in namenjenega vplačilu obveznic delodajalca, utemeljeno zavrgel.
Stranka lahko z ugovorom izpolnjene obveznosti (ugasle pravice) uspe le, če dokaže, da je njena terjatev nesporna in natančno določena. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti takšna terjatev ugotovljena v postopku, ki je pravnomočno končan, zahteva pa, da je ta natančno ugotovljena oziroma da ta očitno obstoji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena – žalitev – spoštljiv odnos do delodajalca – sodna razveza - odškodnina
Presoja, ali žalitev oziroma neprimerno vedenje do poslovnih parterjev in direktorice tožene stranke predstavlja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je pravno vprašanje in stvar konkretne presoje. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da mora biti žalitev sodelavcev znatna oziroma pomembna, to pa je zlasti v primeru, če trpi delovni proces pri delodajalcu. Tožničin neprimeren pozdrav poslovnih partnerjev in neprimerno vedenje do direktorice ni vplival na delovni proces pri toženi stranki. Tožničin pozdrav poslovnim parterjem „hello my drinking friends“ in njena vprašanja o „Ceci“ sicer predstavljajo neprimerno vedenje do poslovnih parterjev, ne dosega pa standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tožničino očitano ravnanje v izredni odpovedi ne dosega standarda hujše kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti, odpovedni razlog po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni podan, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
vpogled v poslovne knjige - izključitev družbenika iz družbe - učinkovanje skupščinskega sklepa - izpodbijanje skupščinskega sklepa
Prekinitev registrskega postopka vpisa sklepa o izključitvi družbenice v sodni register ne vpliva na učinkovanje tega skupščinskega sklepa. Na prvi stopnji je predlagateljica sicer s tožbo izpodbijala omenjeni skupščinski sklep, vendar dokler pravdno sodišče pravnomočno ne odloči, da se skupščinski sklep razveljavi, sklep velja.
oprostitev plačila sodne takse – blokada tekočih računov - premoženjsko stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme
Zmotno je pritožbeno stališče, da dejstvo, da ima tožeča stranka svoje račune preobremenjene, kar smiselno pomeni, da ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za poravnavo svojih obveznosti, zadošča za utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Ker tožena stranka razpolaga s premoženjem za poplačilo terjatev do upnikov, bi morala v predlogu za taksno oprostitev podati konkretne trditve, da premoženja ne more vnovčiti in zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse.
Ker tožnik ni uspel izkazati nastanka zavarovalnega primera in niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo.
odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odškodnina – nadomestila za neizrabljen letni dopust
Tožnik iz razlogov na strani tožene stranke ni mogel v celoti izrabiti letnega dopusta za vtoževano leto, zato mu je tožena stranka dolžna plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/1-8. ZUP člen 6, 7. ZDR člen 204.
brezposelnost – denarno nadomestilo
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu delodajalec kot invalidu III. kategorije invalidnosti zagotovil posebno varstvo pred odpovedjo, in za zavarovanje svojih pravic ni zahteval sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZPILDR člen 18, 19. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izum
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Ker sta tožnika z dopisom preko pooblaščenca hotela le zaščititi svoje pravice, ki so izhajale iz izuma, povezanega z idejo o pritrdilnem elementu za manipulacijo z zalogovnikom surovine, ki se je nanašal na sporni produkt, očitana kršitev ni podana, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 183, 183/1, 183/2, 183/3, 187, 187/2. ZKP člen 391, 407, 407/1, 407/1-1.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 10 let - izdelava pornografskega gradiva - enotna kazen zapora – upoštevanje okoliščine pogojnega odpusta pri izreku enotne kazni
V sodbi, s katero izreče enotno kazen, sodišče ne upošteva okoliščino, da je bil obsojenec pogojno odpuščen s prestajanja zaporne kazni.
Čas študija se v zavarovalno dobo upošteva le, če je uspešno zaključen. Ker tožnik študija na znanstvenem magistrskem programu ni zaključil, niso izpolnjeni pogoji za dokup dobe časa tega šolanja na podiplomskem študiju, kljub temu da je kasneje uspešno zaključil specialistični program, ki ne predstavlja nadaljevanja znanstvenega magistrskega programa.