zavrženje tožbe – rok za vložitev tožbe – sodno varstvo – ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z odjavo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar predstavlja drug način prenehanja delovnega razmerja oziroma veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 204. člena ZDR), zaradi česar tožnik uveljavlja ugotovitev obstoja delovnega razmerja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Za kršitev svojih pravic je tožnik izvedel, ko je od delodajalca prejel zaključeno delovno knjižico ter potrdilo o odjavi (iz delovnega razmerja) oziroma, najkasneje takrat, ko se je pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavil v evidenco brezposelnih oseb. Ker je predmetno tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, je potrebno njegovo tožbo kot prepozno zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076602
OZ člen 62, 63, 74, 122, 122/1, 164, 164/1, 168, 168/1, 199, 220, 239, 239/2, 243, 243/3, 246, 435, 766, 766/1, 766/3, 768/1, 769, 769/1, 769/2. ZTVP-1 člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 214/2, 251, 285, 287, 287/4.
izvedeni finančni instrumenti – pooblastilo – pogodba o naročilu – rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz – forward exchange contract – prodajna pogodba – kršitev pogodbenih obveznosti – premoženjska škoda – obseg odškodnine – koristi – prenos pogodbe – izvedensko mnenje
Izvedeni finančni instrumenti niso nič drugega, kot pravni posli, katerih skupna značilnost je v tem, da je odmena vsaj ene pogodbene stranke odvisna od cene tujega denarja (valute), obrestne mere, določene vrste blaga ali vrednostnega papirja. Mogoče bi jih bilo opisati tudi kot izvedene finančne pravne posle. Izvedeni se imenujejo zato, ker je odmena izvedena od merila, ki je neodvisen od samega pravnega posla. Odmena je izvedena od zunanje spremenljivke, npr. od vrednosti tujega denarja. Izvedeni finančni pravni posli se torej ne imenujejo tako, ker bi bili akcesorni.
Z rokovno ali terminsko prodajo in nakupom deviz (angl. forward exchange contract) se proda ali nakupi določen znesek deviz po že v času sklenitve pravnega posla določenem tečaju. Izročitev deviz in plačilo teh deviz se opravita šele po preteku roka ali po nastopu termina. V bistvu gre za prodajno pogodbo, katere predmet je tuj denar. Devizni rokovni ali terminski pravni posel po svoji pravni konstrukciji sam po sebi ne prinaša posebnega dodatnega tveganja, niti ga ne zmanjšuje. Služi lahko zmanjšanju tveganja ali pa tveganje povečuje. Oboje je odvisno od okoliščin.
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. En in drug pravni posel ureja sicer OZ, vendar vsakega posebej in vsakega precej drugače. Med obema ni nobenega samodejne povezave: pogodba o naročilu je lahko (in celo pogosto je) pravni temelj za pooblastitev (in izstavitev pooblastilne listine), ne pa nujno. Predvsem pa se razlikujeta glede učinkov. Pooblastilo ureja le upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 21, 38, 38/2, 38/7. ZPIZ-1 člen 5, 5/2, 36, 39, 406, 409. ZPIZ člen 52. OZ člen 352.
Sporazum s Srbijo – preračun pokojnin
Toženec je ob prevedbi pokojnine, ki je bila tožnici leta 2002 pravnomočno prizna in odmerjena upoštevaje dobo, dopolnjeno v Sloveniji in v Srbiji, na podlagi najugodnejšega 12-letnega mesečnega povprečja plač, v letu 2010 po 38. členu Sporazuma s Srbijo pravilno upošteval le slovensko dobo, s katero izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1, in ji pokojnino odmeril na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja, da se pri preračunu pokojnine upošteva najugodnejše 12-letno mesečno povprečje plač.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/8, 66, 66/1, 66/2, 91, 91/1, 91/1-3, 94. ZPP člen 2. ZUstS člen 48.
nadomestilo za invalidnost – invalid III. kategorije – prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje – pravice iz invalidnosti
Ker je bil tožnik pretežni del zavarovanja zavarovan za širši obseg pravic, ima na podlagi invalidnosti III. kategorije pravico do nadomestila za invalidnost, čeprav je bil v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in zavarovan za ožji obseg pravic.
ZIKS-1 člen 229, 229/1, 229/2. ZJU člen 100, 100/1.
prepoved opravljanja dejavnosti – konflikt interesov – javni uslužbenci – delo, ki ni združljivo z dejavnostjo uprave – pooblaščena uradna oseba
Prvi odstavek 229. člena ZIKS-1 določa, da pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi škodovala ugledu uprave, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti uprave. Direktor tožene stranke je na podlagi drugega odstavka 229. člena ZIKS-1, ki določa, da dela, ki jih pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati, določi generalni direktor uprave, sprejel Navodila o opravljanju drugih dejavnosti in konfliktu interesov uslužbencev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Tožnica (pravosodna policistka) je bila direktorica družbe, ki je opravljala dejavnost posredovanja, sklepanja pogodb ali drugega dela na področju zavarovalništva. V okviru del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati po 7. točki 5. člena navedenih navodil, spada tudi poslovodenje družbe, ki se s tako dejavnostjo oziroma takimi deli ukvarja. Ker je podan konflikt interesov glede opravljanja konkretnih del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati, je tožena stranka tožnici na podlagi 229. člena ZIKS-1 in navedenih navodil lahko izdala izpodbijana sklepa o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti.
zavržena pritožba – rok za vložitev pritožbe – vloga poslana po faksu
Če gre za vloge, ki jih stranka vloži neposredno na sodišče, je stranka vezana na poslovni čas sodišča, ker vloge niti ni mogoče vložiti izven poslovnega časa, ko sodišče ne posluje več. Če pa gre za vlogo, poslano po faksu, se šteje, da je vloga na sodišče izročena pravočasno, če je poslana po faksu, ki potrdi njen prejem. Stališče, da se za vlogo, poslano po faksu, ki jo sodišče prejme po faksu po izteku poslovnega časa sodišča, šteje, da je prispela na sodišče naslednji dan, zato ni pravilno.
V obravnavanem primeru je telefaks naprava na sodišču delovala. Vloga – pritožba zoper sodbo – oddana po faksu, je bila sprejeta na sodišču izven poslovnega časa, ko sodišče ne posluje več (ob 18.34 uri), kar je zabeleženo na sami pritožbi v spisu. To pa pomeni, da je bila pritožba izročena (ne le poslana!) pristojnemu sodišču pred iztekom pritožbenega roka in ne šele naslednjega dne, kar pomeni, da je pravočasna.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 39. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločitev
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna, je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine, ker v pokojninsko osnovo niso bila všteta izplačila osebnega dohodka iz dobička, izplačanega v letu 1992 in namenjenega vplačilu obveznic delodajalca, utemeljeno zavrgel.
KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
Z izdajo sklepa o rubežu terjatve in po njegovi pravnomočnosti še sklepa o prenosu zarubljene terjatve na upnika, postane upnik cesionar dolžnikove terjatve, vprašanje, kako bo tako pridobljeno terjatev uveljavljal, pa ni več stvar konkretnega izvršilnega postopka. Zato dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, oz., da je bila predhodno prenešena na drugega upnika, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe.
odškodnina – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti– protipravno ravnanje
Čeprav je toženec tožniku s prvostopenjsko odločbo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu priznal za nazaj, niso izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti po 2. odstavku 276. člen ZPIZ-1, ker ne gre za stanje, ko bi bila na prvi stopnji izdana neustrezna odločba o denarni dajatvi, ki bi bila nato odpravljena in bi toženec v ponovljenem postopku na prvi stopnji izdal odločbo, s katero bi dajatev priznal za nazaj. Zato je ob zatrjevanju tožnika, da mu je zaradi tega, ker toženec o nadomestilu ni odločil pravočasno, nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, potrebno ugotoviti, ali je podana odškodninska odgovornost toženca po 1. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZDSS-1 člen 29. ZPP člen 313, 313/2. OZ člen 190, 190/3. ZDR člen 118, 118/2.
paricijski rok – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – sodna razveza – odpravnina – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožeča stranka je tožencu izplačala odpravnino na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pri čemer je bila ta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku pravnomočno razveljavljena. Ker je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine tožencu, je dolžan toženec prejeto odpravnino na podlagi člena 190/3 OZ vrniti tožeči stranki. Na utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke po členu 190/3 OZ ne vpliva dejstvo, da je bila v postopku presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti uporabljena določba člena 118/2 ZDR, v posledici katere so bile tožencu priznane delovna doba in druge pravice iz delovnega razmerja do dneva odločitve sodišča prve stopnje in prisojena odškodnina.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076609
ZGD-1 člen 227, 227/1, 399, 547, 547/1. OZ člen 88.
prepoved vračila vložka – poroštvena pogodba – ničnost – poroštvo družbe za svojega delničarja – prejemnik zavarovanja
Ničnost zaveze o zavarovanju, ko gre za razmerje med obvladujočo in odvisno družbo, ima nujne posledice za prejemnika zavarovanja. Prejemnika zavarovanja je treba varovati. To pa ne velja takrat, kadar je kreditodajalec opustil skrbnost dobrega strokovnjaka in sprejel poroštvo, ki bi utegnilo predstavljati vračilo vložka po prvem odstavku 227. člena ZGD-1.
ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. ZPP člen 111, 112, 112/1, 112/6, 112/7.
prepozna tožba – zavržena tožba
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki je na sodišče prispela po izteku 30 dni od vročitve odločbe, je prepozna, zato se zavrže, čeprav je bila pri tožencu vložena še pred iztekom roka. Tožnik se na nevednost oziroma očitno pomoto pri vložitvi tožbe ni skliceval.
izločitvena pravica – pravočasnost prijave izločitvene pravice – ovira za prodajo premoženja – prenehanje izločitvene pravice – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP je treba v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
ZJU člen 24, 24/1, 39, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZUP člen 214.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
plačilo premalo izplačane plače – pobotni ugovor – odškodninska odgovornost delavca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (delodajalec) je nasproti terjatvi tožnika (delavca) v pobot uveljavljala svojo terjatev iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Ssodišče prve stopnje je priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka, iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena OZ dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.
Stranka lahko z ugovorom izpolnjene obveznosti (ugasle pravice) uspe le, če dokaže, da je njena terjatev nesporna in natančno določena. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti takšna terjatev ugotovljena v postopku, ki je pravnomočno končan, zahteva pa, da je ta natančno ugotovljena oziroma da ta očitno obstoji.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 320, 320/2, 374, 374/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 7.
nagrada stečajnega upravitelja – nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase – osnova za odmero nadomestila – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Podlaga za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase je delo, ki ga upravitelj opravi v postopku unovčenja in razdelitve, zato je treba postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteti za enoten postopek. V primeru prodaje premoženja je ta postopek razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. V primeru, da pride do razdelitve oziroma prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, upnikom, pa je treba navedeno določilo v povezavi z določilom 320. člena ZFPPIPP razlagati tako, da se kot osnova za odmero nadomestila za unovčenje upošteva vsa dejanja oziroma delo, ki ga je upravitelj opravil za unovčenje stečajne mase, četudi ni prišlo do poplačila upnikov v denarni obliki.