Po 26. členu prej veljavnega ZZZPB je toženec tistemu zavarovancu, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot tri leta, plačeval prispevke do upokojitve. Po 180. členu ZUTD pa je bil do tega upravičen le tisti zavarovanec, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot eno leto. Tožnici je bila po ZZZPB priznana le pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne pa tudi pravica do plačila prispevkov do upokojitve. Ker ji je po izteku denarnega nadomestila, ko je že veljal ZUTD, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo več kot eno leto, ni upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZUTD, kljub temu da ji je do upokojitve manjkalo manj kot tri leta.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahteval plačilo razlike v plači za čas od septembra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP in ne podzakonski akt (sklep Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve – KVIAZ). KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20 %. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20 %. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS velja tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80% osnove.
ZJU člen 24, 24/1, 39, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/2. ZUP člen 214.
javni uslužbenec – sklep o premestitvi – obrazložitev sklepa – ocena predstojnika – učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Predstojnik tožene stranke bi moral v sklepu o premestitvi obrazložiti vse razloge, ki so ga vodili k odločitvi in sicer bi moral navesti, na kakšen način naj bi s premestitvijo zagotovili učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Zgolj navedba, da se izpodbijani sklep izdaja na podlagi zakonske določbe, ker je predstojnik ocenil, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, ne zadošča za oceno, da je sklep o premestitvi zakonit.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 39. ZMEPIZ člen 43.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločitev
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna, je toženec tožničino zahtevo za novo odmero pokojnine, ker v pokojninsko osnovo niso bila všteta izplačila osebnega dohodka iz dobička, izplačanega v letu 1992 in namenjenega vplačilu obveznic delodajalca, utemeljeno zavrgel.
plačilo premalo izplačane plače – pobotni ugovor – odškodninska odgovornost delavca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka (delodajalec) je nasproti terjatvi tožnika (delavca) v pobot uveljavljala svojo terjatev iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Ssodišče prve stopnje je priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka, iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena OZ dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine – prepoved reformacije in peius
Glede na kriterije, ki jih je pri določitvi odškodnine po 118. členu ZDR treba upoštevati, oziroma ob upoštevanju višine odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v primerih sodne razveze v podobnih primerih, bi bil tožnik upravičen celo do višje odškodnine od prisojene v znesku petih tožnikovih bruto plač (2.874,00 EUR), saj je socialni položaj tožnika in njegove številne družine slab, dohodki družine so zelo nizki, tožnik ima sina – invalida, tožnikove zaposlitvene možnosti pa so majhne, saj si kljub prizadevanjem in dodatnemu izobraževanju do sedaj ni uspel najti druge zaposlitve. Kljub temu pa pritožbeno sodišče v ponovnem sojenju tožniku ne sme prisoditi višje odškodnine od tiste, ki jo je določilo s prvo delno razveljavljeno sodbo, ker ne sme odločiti v škodo tožene stranke, ki je edina vložila revizijo zoper (prvo) sodbo VDSS.
Tožnica, ki ima končano osnovno šolo in je nazadnje opravljala delo čistilke, za to delo ni več zmožna, zmožna pa je v okviru svojega poklica za najlažja fizična dela z razbremenitvami pri delu (brez dela v prisiljeni drži, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 7 kg, brez dela s fleksijskimi obremenitvami hrbtenice in stalnimi fleksijskimi obremenitvami kolen). Zato se jo razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve oziroma zaposlitve na drugem delovnem mestu v okviru svojega poklica z omejitvami s polnim delovnim časom. Ker pri njej ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti poklicna invalidnost, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 36, 36/1, 76, 76/3, 270, 434, 436, 436/1.
goljufija - oškodovanec kot tožilec – nepopolna vloga - dopolnitev obtožnega akta – rok
Ni mogoče pritrditi pritožbi, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje obtožbo kot nepopolno zavreči zaradi prekoračenega tridnevnega roka. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, je sodišče prve stopnje vlogo oškodovanke kot tožilke, ki jo je vložila po pooblaščencu dne 27. 5. 2011, štelo kot nepopolno vlogo in ji je zato skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZKP naložilo, da jo v roku 30 dni dopolni, ta rok, ki ga za dopolnitev vloge določi sodišče samo, pa je pooblaščenec oškodovanke kot tožilke upošteval in je vlogo v navedenem roku dopolnil.
Že iz vsebine vloge z dne 27. 5. 2011 je bilo razvidno, da gre za očitek kaznivega dejanja, ki glede na zatrjevano višino premoženjske škode sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko se je z napadenim sklepom izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo kazensko zadevo odstopilo v obravnavo pristojnemu okrožnemu sodišču. Vloge oškodovanke kot tožilke zato tudi ni moglo zavreči in ustaviti postopek, saj za odločanje v tej kazenski zadevi glede na navedeno okrajno sodišče ni pristojno.
oprostitev plačila sodne takse – blokada tekočih računov - premoženjsko stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme
Zmotno je pritožbeno stališče, da dejstvo, da ima tožeča stranka svoje račune preobremenjene, kar smiselno pomeni, da ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi za poravnavo svojih obveznosti, zadošča za utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodne takse.
Ker tožena stranka razpolaga s premoženjem za poplačilo terjatev do upnikov, bi morala v predlogu za taksno oprostitev podati konkretne trditve, da premoženja ne more vnovčiti in zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse.
KZ-1 člen 59, 59/4, 122, 122/1, 157, 157/2. ZKP člen 98, 98/1, 358, 358/3.
oprostilna sodba – lahka telesna poškodba - pomen dvoma v obremenilno trditev - verjetnost razbremenilne trditve
Pomen dvoma v obremenilno trditev je zaradi njenih kazenskih posledic večji od dejstva, da je razbremenilna trditev zgolj verjetna oziroma da ni stoodstotno izkazana.
plačilo razlike plače – čisti denarni zahtevek – določitev osnovne plače – sodno varstvo – predhodno varstvo – dogovor o znižanju izhodiščne plače
Za uveljavljanje zahtevka za plačilo razlike plače je dopustno neposredno sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR, saj pogodba o zaposlitvi tožnice določa vse elemente za določitev osnovne plače, ki se določi kot produkt količnika delovnega mesta, količnika po napredovalni lestvici ter izhodiščne plače. Določitev osnovne plače tožnice je zato v obravnavani zadevi odvisna le od pravilne uporabe materialnega prava, torej predpisa, ki določa količnik delovnega mesta (ki se je po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi spreminjal, pri čemer so vsi kasnejši akti določali le višji količnik delovnega mesta tožnice), višino količnika po napredovalni lestvici in višino izhodiščne plače. Torej gre za „čisto“ denarno terjatev, ki jo delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem.
Tožena stranka je v Dogovoru (2010), sklenjenem s sindikatom, določila višino izhodiščne plače za določeno obdobje. Od tega dogovora, ki ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe, ni odstopila, zato dogovor še vedno velja, zaradi tega pa tožena stranka ni mogla zakonito znižati izhodiščne plače v tem obdobju.
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 48, 48/1, 183, 183/1, 183/2, 183/3, 187, 187/2. ZKP člen 391, 407, 407/1, 407/1-1.
spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 10 let - izdelava pornografskega gradiva - enotna kazen zapora – upoštevanje okoliščine pogojnega odpusta pri izreku enotne kazni
V sodbi, s katero izreče enotno kazen, sodišče ne upošteva okoliščino, da je bil obsojenec pogojno odpuščen s prestajanja zaporne kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da v posestni pravdi dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes
Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme –neprerekana dejstva – prepozno navajanje dejstev in dokazov – afirmativna litiskontestacija
Po odgovoru na tožbo podane tožničine trditve glede posojanja denarja za avto vzet na leasing predstavljajo nov sklop (pravočasno podanih) trditev, na katerega je toženec mogel in bi obenem tudi moral odgovoriti (ga prerekati), če se je želel izogniti posledicam predvidenim v drugem odstavku 214. člena ZPP.
izvršilni postopek - več spisov - ista izvršilna zadeva - različni sodišči - ena izvršilna zadeva
Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj.
Bistvo ureditve po 101. členu ZTFI predstavlja izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.
Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic.
Za podpis ne zadošča, da je na koncu pritožbe odtisnjen žig upnikove pooblaščenke odvetnice, ampak bi morala pooblaščenka pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
Uredba ES 864/2007 člen 8. ZASP člen 30, 30/2, 59, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/4, 176, 182. ZASP – B člen 26, 26/4.
kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja za priobčitev že objavljenih neodrskih glasbenih del javnosti – poslovalnice – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved materilani avtorski pravici oziroma njenemu upravljanju – priobčitev javnosti po satelitu – obračun honorarja za trgovska podjetja in blagovno trgovske centre
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Pritožbeno stališče toženke, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga za to pooblastijo sestrske organizacije, torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na tožencu kot uporabniku.