Metodološki pristop, ki ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ko je ugotavljalo tudi t.i. kolektivne stroške, ki odpadejo na posamezno hčerko, je povsem pravilen. Upoštevaje dejstvo, da sta hčerki zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, ni nobenega razloga, da se tovrstni stroški ne bi ugotavljali.
Otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Upoštevati ga je mogoče le v izjemnih primerih, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo (nezaposlenost). Le v takih primerih lahko otroški dodatek predstavlja korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato dopustno upoštevati pri odmeri preživnine.
neupravičena obsodba – pogojna obsodba – poseg v čas in dobro ime – obstoj duševnih bolečin – zmanjšanje življenjske aktivnosti – kršitev osebnostnih pravic – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnik je zaradi neupravičene obsodbe trpel duševne bolečine, predvsem zaradi posega v čast in dobro ime. Pogojna obsodba za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je skrajno negativno vplivala na tožnikov ugled, zadeva je bila večkrat obravnavana v medijih, po obsodbi je tožnik doživljal izrazito negativen odnos okolja, vse to je stresno vplivalo tako nanj kot na njegove ožje družinske člane, zlasti glede na zavržnost kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil obsojen, stanje zaradi neupravičene obsodbe pa je trajalo skoraj šest let.
Zahtevek za plačilo denarne odškodnine po določbah ZVPSBNO ima samostojno dejansko in pravno podlago ter ga mora oškodovanec v okviru svojega zahtevka individualizirati.
sklenitev posojilne pogodbe – dokazna ocena – pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena – nasprotujoči si dokazi – onemogočen preizkus sodbe
V obrazložitvi sodbe mora sodišče izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine dokazov, ki so si nasprotujoči. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev je treba nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno. Razlogi sodbe morajo prepričljivo utemeljiti odločitev sodišča in morajo omogočiti vsebinski preizkus sodbe. Sodba mora imeti celovite razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katera stranka opira svoj zahtevek oz. ugovor in s katerimi zavrača argumente nasprotne stranke.
Bistvo ureditve po 101. členu ZTFI predstavlja izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.
Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic.
spor majhne vrednosti – stroški vode – uporabnik stanovanja - razmerje med lastnikom in najemnikom – pravice in obveznosti najemnika – obveznosti lastnika
Pojem »uporabnika« v Odloku o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana smiselno pomeni le lastnika nepremičnine z vodovodnim priključkom in ne najemnika. Določba drugega odstavka 8. člena Odloka, ki ureja priključitev na javni vodovod, zlasti pa določbe, ki se nanašajo na obveznosti uporabnikov, namreč ne dopuščajo drugačnega sklepa, kakor da gre za obveznosti lastnikov, njihovih skupnosti ali upravnikov večstanovanjskih stavb.
delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes
Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme –neprerekana dejstva – prepozno navajanje dejstev in dokazov – afirmativna litiskontestacija
Po odgovoru na tožbo podane tožničine trditve glede posojanja denarja za avto vzet na leasing predstavljajo nov sklop (pravočasno podanih) trditev, na katerega je toženec mogel in bi obenem tudi moral odgovoriti (ga prerekati), če se je želel izogniti posledicam predvidenim v drugem odstavku 214. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – odmera stroškov postopka - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravdne ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora. Pri tem je odločilna le ugotovitev, ali je tretji sprožil pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ali ne, ne more pa sodišče prve stopnje pri tem vnaprej predvidevati, kakšen bo izid tako začetega pravdnega postopka. Zato je kljub temu, da naj bi na prvi pogled tožba, ki sta jo vložila tretja, bila prepozno vložena, treba odločitev o pravočasnosti tožbe prepustiti pravdnemu sodišču.
ZIZ člen 34, 34/2, 57, 58, 71, 71/1, 188, 188/2. ZPP člen 337, 337/1, 354.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravica do izjave – odlog izvršbe – škoda – omejitev izvršbe – vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki
Z izvršbo, predvsem pa s prvim izvršilnim dejanjem (rubež premičnin ali plače), bo upnik v tem postopku šele pridobil pravico do prednostnega poplačila pred ostalimi upniki, zato bi bila omejitev izvršbe v tej fazi postopka – dolžnik v postopku na prvi stopnji tudi ni podal trditev v tej smeri – nesorazmerna in bi prekomerno posegla v pravico upnika do poplačilo terjatve iz izvršilnega naslova. Namen te določbe je, da se prekomerno ne posega na dolžnikovo lastnino, a ne v škodo upnika.
Bistveno je, da sta nepremičnini ID znak 000 in 111 prav nepremičnini, po vrednosti katerih je bila v nepravdnem postopku razdelitve solastnine ugotovljena terjatev upnika v tem postopku, in bi, kolikor bi prišlo do civilne delitve nepremičnine, predstavljali predmet, iz vrednosti katere bi se poplačali solastniki. Ker je torej prav vrednost obeh nepremičnin vplivala na višino terjatve, je pravilno, da se ob dolžnikovemu predlogu najprej opravi izvršba na omenjeni nepremičnini.
vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek - pritožba – dovoljenost pritožbe – pouk o pravici do pritožbe – ocena pravnega interesa
Sodišče prve stopnje napačno poučilo tožečo stranko, da zoper 1. točko sklepa pritožba ni dovoljena. Iz prej citiranega zakonskega besedila izhaja, da zoper odločitev sodišča o vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe, ker pa gre v konkretnem primeru za končno odločbo (odločeno je bilo o stvarni nepristojnosti), je pritožba dovoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se je treba o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa je treba izhajati iz tožbenih trditev. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot premoženje zapustnica le hišo na parc. št. 8/2, zato mora biti to izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta. Poleg tega določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnin, ampak gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke.
zavrženje pritožbe – priznana terjatev v postopku prisilne poravnave - pravni interes za pritožbo
Iz vpogleda v prijavo terjatev tožeče stranke in na spletnih straneh AJPES objavljenega seznama prijavljenih terjatev upnikov je razvidno, da je bila terjatev tožeče stranke, ki je predmet tega postopka, prijavljena v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko in bila predmet preizkusa. Iz objavljenega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, katere sestavni del je tudi seznam navadnih terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 21. 11. 2012, izhaja, da je bila (v tem gospodarskem sporu uveljavljena) terjatev tožeče stranke (v celoti) priznana. Terjatev ni bila prerekana in torej ni sporna. Pritožba toženi stranki tako konkretne in neposredne pravne varnosti ne bi mogla prinesti in ne bi mogla izboljšati njenega pravnega položaja.
seznam dolžnikovega premoženja – pravočasnost predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršbe - konec izvršilnega postopka
Predlog za odreditev predložitve seznama dolžnikovega premoženja je pravočasen, če je vložen v teku pritožbenega roka zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo izvršbo na zadnje oziroma edino sredstvo izvršbe.
presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – degenerativne spremembe vratne hrbtenice – renta – rentni zahtevek
Sodišče prve stopnje je povsem nedvoumno ugotovilo, da je 70% težav, ki jih tožnica trpi v zvezi z vratno hrbtenico, posledica bolezni (degenerativnih sprememb), in le 30% posledica nihajne poškodbe iz obravnavane nezgode.
Glede rentnega zahtevka tožnica ni dokazala, da je zaradi posledic obravnavane nezgode sploh prikrajšana pri zaslužku.
izvršilni postopek - več spisov - ista izvršilna zadeva - različni sodišči - ena izvršilna zadeva
Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076094
ZPVAS člen 10. ZPP člen 76.
agrarna skupnost - odškodnina – odškodninski zahtevek – aktivna legitimacija – priznanje lastnosti stranke
Čisti procesni pojem stranke ne pomeni, da materialnopravno razmerje nima vpliva na procesnopravno razmerje in na sam pojem stranke. Tožnik praviloma zatrjuje, da je materialnopravno legitimiran in da je toženec zavezan iz materialnopravnega razmerja, da je torej pasivno legitimiran. V danem primeru pa tožnik nima materialnopravne legitimacije, saj zakonsko določilo, na podlagi katerega uveljavlja odškodnino, le-to daje članom agrarne skupnosti in ne tožniku (agrarni skupnosti).
Toženka v zvezi z očitkom, da naj bi bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti previsoka, zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila ta previsoka ter neskladna s sodno prakso in dejanskim stanjem. Katero sodno prakso ima pritožnica v mislih, ni jasno, zaradi česar je posledično neprepričljiv tudi sam očitek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076099
ZPP člen 184, 184/2, 185.
izkop večje količine gramoza - vrednost gramoza – ustrezna trditvena podlaga – informativen dokaz – poizvedovalen dokaz – sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka
Povečanje tožbenega zahtevka predstavlja spremembo tožbe. Za spremembo je potrebna privolitev tožene stranke, vendar pa sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka spremembi upira. Očitno je sodišče, zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovolilo.