OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076099
ZPP člen 184, 184/2, 185.
izkop večje količine gramoza - vrednost gramoza – ustrezna trditvena podlaga – informativen dokaz – poizvedovalen dokaz – sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka
Povečanje tožbenega zahtevka predstavlja spremembo tožbe. Za spremembo je potrebna privolitev tožene stranke, vendar pa sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka spremembi upira. Očitno je sodišče, zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovolilo.
Dejstvo začetka postopka izbrisa brez likvidacije kreditojemalca devet mesecev po odobritvi kredita samo po sebi še ne izkazuje nezadostne skrbnosti tožeče stranke pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca in toženca, kot tudi ne pomeni, da je do nezmožnosti odplačila kredita prišlo zaradi nezadostne presoje kreditne sposobnosti kreditojemalca in poroka.
Izpolnjevanje pravil bančnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj v bankah je sicer dolžnost banke, toda njihova kršitev ne vpliva na veljavnost kreditne pogodbe.
odškodnina za nematerialno škodo – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – zastaranje – sukcesivno nastajajoča škoda – adekvatna vzročnost – vzročna zveza
Okoliščina, da je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja se pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka.
ZIZ člen 44, 44/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/3. ZPP člen 286a.
izvršilni naslov – notarski zapis - jasnost izvršilnega predloga – struktura terjatve - dopolnitev predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi –preizkus višine terjatve – odgovor na ugovor – dokazno breme – prekluzija – pravica do izjave
Kadar dolžnik upniku na podlagi izvršilnega naslova poleg glavnice dolguje tudi obresti in je del terjatve že poplačal, je pred upnika postavljena strožja zahteva glede sestave predloga za izvršbo. Če upnik v predlogu za izvršbo ne strukturira terjatve tako, da je omogočen preizkus njene skladnosti z izvršilnim naslovom, bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga in šele nato dovoliti izvršbo. Če pa sodišče izda sklep o izvršbi, ne da bi upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, od dolžnika ni mogoče pričakovati, da se bo lahko v ugovoru konkretno izjavil o terjatvi in branil svoje pravice. V takem primeru je v ugovornem postopku še vedno dopustno odpraviti nejasnosti oz. pomanjkljivosti glede strukture izterjevane terjatve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073073
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 151, 151/3, 151/4, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2. ZPP člen 7, 212.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – dela tujih avtorjev
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka bi lahko uspešno ugovarjala, da je predvajala zgolj avtorsko nevarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožeče stranke, če bi dokazala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka; še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno. Tega pa tožena stranka ni zatrjevala, ampak je ugovarjala, da je predvajala le avtorska dela tujih avtorjev, ki so se avtorskim pravicam odpovedali, vendar pa tega ni dokazala.
ZSKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. ZDen člen 25, 60. ZGD-1 člen 263, 281, 412, 413.
povračilo vlaganj v podržavljene nepremičnine, ki so bile vrnjene denacionalizacijskemu upravičencu
Tožeča stranka do povračila vlaganj v nepremičnine, prenesene na sklad kot pravnega naslednika, ni bila upravičena in jih tudi v denacionalizacijskem postopku zoper denacionalizacijskega upravičenca ne bi mogla uveljaviti. Prav tako jih ne bi mogla uveljaviti od sklada, če bi bilo zahtevku slednjega ugodeno. Tega upravičenja ji ne daje niti sprememba 25. člena ZDen (Uradni list RS, št. 65/98 – ZDen-B), saj je v 25. členu določeno, da lahko zahteva odškodnino zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena zakona. Tožeča stranka pa ni bila niti zavezanec niti najemojemalec, kakor je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 65, 65/1, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/3. ZFPPIPP člen 261, 267, 267/1, 267/4, 268, 269, 269/6, 267.
odstop od pogodbe stečajnega dolžnika – neizpolnjena dvostranska pogodba – delna izpolnitev pogodbe – učinki razvezane pogodbe – posebna pravila v stečaju – pravila vračanja – dogovor o ari – ara – uporabnina – neupravičena pridobitev
S pravnomočnostjo sklepa sodišča, s katerim je bilo dano soglasje k uresničitvi odstopne pravice, so nastopili učinki razvezane pogodbe.
Toženec mora vrniti aro, ker je bila pogodba razdrta in je treba vrniti prejeto. Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe. Toženec ni upravičen zadržati are, saj ne gre za izpolnjeno obveznost v smislu drugega odstavka 268. člena ZFPPIPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059969
ZPP člen 214, 214/1, 212. ZASP člen 9, 15, 21, 59, 159.
dokazno breme – materialna avtorska pravica – odsotnost materialne avtorske pravice na uporabljenih glasbenih delih – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – premoženjske pravice avtorja – tarifa
Tarifa iz Pravilnika 98 je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni.
Izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice avtorja, zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073127
ZPP člen 254, 254/2, 285. OZ člen 131, 965, 965/1.
direktna tožba – prometna nesreča – vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem – postavitev novega izvedenca – soočenje izvedencev – materialno procesno vodstvo – ugotovljeno dejansko stanje
Zavrnjeni izvedeniški mnenji sta temeljili na predpostavkah, ki v dokaznem postopku niso bile izkazane. Dokazovanje z drugim izvedencem je bilo zato pravilno.
Pravilo 254. člena ZPP se praviloma nanaša na enkratno ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci oziroma na eno določitev drugih izvedencev. Če so mnenja izvedencev različna, jih sodišče prosto presoja. Sprejme tisto mnenje, ki ga v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejše.
Ali so bili dokazni predlogi izvedeni pravilno in popolno oziroma ali je bilo na tej podlagi pravilno in celovito ugotovljeno dejansko stanje, ni stvar materialno procesnega vodstva, ki bi ga moralo opraviti sodišče s pozivanjem strank za dopolnitev pomanjkljivih navedb in dokazov. Gre za vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja.
Metodološki pristop, ki ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ko je ugotavljalo tudi t.i. kolektivne stroške, ki odpadejo na posamezno hčerko, je povsem pravilen. Upoštevaje dejstvo, da sta hčerki zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, ni nobenega razloga, da se tovrstni stroški ne bi ugotavljali.
Otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Upoštevati ga je mogoče le v izjemnih primerih, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo (nezaposlenost). Le v takih primerih lahko otroški dodatek predstavlja korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato dopustno upoštevati pri odmeri preživnine.
neupravičena obsodba – pogojna obsodba – poseg v čas in dobro ime – obstoj duševnih bolečin – zmanjšanje življenjske aktivnosti – kršitev osebnostnih pravic – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnik je zaradi neupravičene obsodbe trpel duševne bolečine, predvsem zaradi posega v čast in dobro ime. Pogojna obsodba za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je skrajno negativno vplivala na tožnikov ugled, zadeva je bila večkrat obravnavana v medijih, po obsodbi je tožnik doživljal izrazito negativen odnos okolja, vse to je stresno vplivalo tako nanj kot na njegove ožje družinske člane, zlasti glede na zavržnost kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil obsojen, stanje zaradi neupravičene obsodbe pa je trajalo skoraj šest let.
Zahtevek za plačilo denarne odškodnine po določbah ZVPSBNO ima samostojno dejansko in pravno podlago ter ga mora oškodovanec v okviru svojega zahtevka individualizirati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073078
SPZ člen 26, 26/1, 40, 60. OZ člen 50, 50/1, 50/2, 528.
pridobitev lastninske pravice – komisijska pogodba – prodajna komisija – izpolnitveno ravnanje – simulacija – navidezna pogodba – razpolagalna sposobnost
Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem. Posel, ki je predmet komisonarjevega izpolnitvenega ravnanja, je uspešno opravljen šele, ko je izpolnjena pogodba, ki jo je sklenil komisionar, kar pri prodajni komisiji pomeni, ko kupec komitentu plača kupnino.
Pogodba o komisijski prodaji je navidezna pogodba, ki sta jo pogodbeni stranki dogovorili zato, da sta prikrili pogodbo o prodaji oziroma o zamenjavi vozil z doplačilom.
Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva je potrebno najti ravnotežje med zahtevo po zagotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo vzgoje in varstva, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med trditvami in dokazi - sklepčnost - odpravljiva nesklepčnost - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.
Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.
ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 31, 31/1, 679, 679/1.
podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065322
ZD člen 216. SPZ člen 234, 234/1, 234/2.
osebna služnost – nastanek služnosti – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – dedni dogovor – vpisi v zemljiško knjigo
Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. ZD sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo.
Ob ugotovitvah, da je tožena stranka v ponudbi jasno navedla informacijo o možnosti vključitve njenih splošnih pogojev v pogodbo; da iz ponudbe izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki ponudila, da se lahko nanjo obrne s kakršnimkoli vprašanjem oziroma glede katerekoli nejasnosti, pa tožeča stranka na 8. točko v ponudbi ni reagirala; da so Orgalime S2000 standardizirani splošni pogoji, ki so v tovrstni dejavnosti v široki uporabi po celi Evropi; in da tožeča stranka tudi po sklenitvi pogodbe ni reagirala na večkratno izrecno omenjanje Orgalime S2000, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka v enakih okoliščinah izjave tožene stranke v 8. točki ponudbe ne bi mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.
pomanjkanje pasivne legitimacije – nesklepčnost – nujno sosporništvo – spor o obsegu zapuščine – združitev postopkov – napotitveni sklep
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in nujni sosporniki. Če s tožbo niso zajeti vsi dediči, je tožena napačna stranka. Vprašanje, ali je tožena prava stranka, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Napotitveni sklep strankam podeljuje le pravni interes za tožbo, ne odvezuje pa jih, da v skladu z materialnim pravom pravilno oblikujejo tožbeni zahtevek.
Združitev pravd v skupno obravnavo nima za posledico združitve zahtevkov, ki ohranijo svojo samostojnost.
odgovornost države - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - poškodba policista pri delu - eksploziven tek policista - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - eksplozivni tek - običajno tveganje
Pri hitrih, eksplozivnih reakcijah obstaja možnost nastanka poškodbe, toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana. Objektivna odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati ter da kljub še tako veliki skrbnosti ni moč preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Eksploziven tek za povprečnega poklicnega policista ne predstavlja neobičajno nadpovprečnega tveganja za nastanek škode.
ločitev zapuščine - ločitev zapuščine od premoženja dediča - odgovornost dedičev - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – nadaljevanje izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi – položaj upnika separatista – obseg poplačila
Ločitev zapuščine pride v poštev le, ko zapustnikov upnik potrebuje dodatno varstvo, ker je tudi dedič, ki naj bi poplačal dolgove, prezadolžen. Ločitev zapuščine je ukrep zavarovanja terjatve zapustnikovega upnika.
Ob pravnomočnem in še obstoječem sklepu o ločitvi zapuščine upnik lahko zahteva poplačilo svoje terjatve zgolj iz premoženja ločene zapuščine, ne pa tudi iz drugega premoženja dedinj.