vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek - pritožba – dovoljenost pritožbe – pouk o pravici do pritožbe – ocena pravnega interesa
Sodišče prve stopnje napačno poučilo tožečo stranko, da zoper 1. točko sklepa pritožba ni dovoljena. Iz prej citiranega zakonskega besedila izhaja, da zoper odločitev sodišča o vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe, ker pa gre v konkretnem primeru za končno odločbo (odločeno je bilo o stvarni nepristojnosti), je pritožba dovoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se je treba o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa je treba izhajati iz tožbenih trditev. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot premoženje zapustnica le hišo na parc. št. 8/2, zato mora biti to izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta. Poleg tega določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnin, ampak gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0068985
OZ člen 649. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2. ZST-1 člen 11.
skupno premoženje – upravljanje s skupnim premoženjem – dogovor o upravljanju s skupnim premoženjem – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna odgovornost zakoncev – negospodarno ravnanje zakonca v razmerju do upnika– gradbena pogodba – oprostitev plačila sodnih taks
Ker je adaptirana hiša skupno premoženje toženca in njegove žene, morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje žene v razmerju do upnika ne more razbremeniti toženčeve (nerazdelne) obveznosti do upnika. To je lahko le stvar notranjega razmerja toženca in njegove bivše žene. Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave in jih (pogodbene) stranke ne morejo izključiti tudi ne po prenehanju zakonske zveze.
zavarovanje z več predhodnimi odredbami - trditveno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora potrebnost po zavarovanju z več predhodnimi odredbami izkazati in utemeljiti tožeča stranka, bodisi v predlogu za izdajo predhodne odredbe bodisi v odgovoru na ugovor tožene stranke.
Toženka v zvezi z očitkom, da naj bi bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti previsoka, zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila ta previsoka ter neskladna s sodno prakso in dejanskim stanjem. Katero sodno prakso ima pritožnica v mislih, ni jasno, zaradi česar je posledično neprepričljiv tudi sam očitek.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med trditvami in dokazi - sklepčnost - odpravljiva nesklepčnost - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.
Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.
ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 31, 31/1, 679, 679/1.
podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.
pristojnost – pravdni postopek – nepravdni postopek – izdelava načrta etažne lastnine – spor iz obligacijskega razmerja – izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti
Ker po 107. členu SPZ etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo, je glede na tožbeno trditveno podlago evidentno, da tožeča stranka ne uveljavlja vzpostavitve etažne lastnine na podlagi sodne odločbe, čeprav ji je na razpolago tudi ta možnost po določbah ZVEtL. Katero pravno pot za dosego svojega cilja bo tožnik izbral, je namreč stvar njegove presoje. Po vsebini tožbe torej ne gre za zadevo, ki jo je treba obravnavati po določbah ZVEtL.
Ker tožnik s tožbo uveljavlja izpolnitev prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke, gre za spor iz obligacijskopravnega razmerja med pravdnima strankama, ki se rešuje po pravilih pravdnega in ne nepravdnega postopka.
spor majhne vrednosti – stroški vode – uporabnik stanovanja - razmerje med lastnikom in najemnikom – pravice in obveznosti najemnika – obveznosti lastnika
Pojem »uporabnika« v Odloku o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana smiselno pomeni le lastnika nepremičnine z vodovodnim priključkom in ne najemnika. Določba drugega odstavka 8. člena Odloka, ki ureja priključitev na javni vodovod, zlasti pa določbe, ki se nanašajo na obveznosti uporabnikov, namreč ne dopuščajo drugačnega sklepa, kakor da gre za obveznosti lastnikov, njihovih skupnosti ali upravnikov večstanovanjskih stavb.
pomanjkanje pasivne legitimacije – nesklepčnost – nujno sosporništvo – spor o obsegu zapuščine – združitev postopkov – napotitveni sklep
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in nujni sosporniki. Če s tožbo niso zajeti vsi dediči, je tožena napačna stranka. Vprašanje, ali je tožena prava stranka, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Napotitveni sklep strankam podeljuje le pravni interes za tožbo, ne odvezuje pa jih, da v skladu z materialnim pravom pravilno oblikujejo tožbeni zahtevek.
Združitev pravd v skupno obravnavo nima za posledico združitve zahtevkov, ki ohranijo svojo samostojnost.
odgovornost države - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - poškodba policista pri delu - eksploziven tek policista - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - eksplozivni tek - običajno tveganje
Pri hitrih, eksplozivnih reakcijah obstaja možnost nastanka poškodbe, toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana. Objektivna odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati ter da kljub še tako veliki skrbnosti ni moč preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Eksploziven tek za povprečnega poklicnega policista ne predstavlja neobičajno nadpovprečnega tveganja za nastanek škode.
ločitev zapuščine - ločitev zapuščine od premoženja dediča - odgovornost dedičev - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – nadaljevanje izvršbe z drugimi izvršilnimi sredstvi – položaj upnika separatista – obseg poplačila
Ločitev zapuščine pride v poštev le, ko zapustnikov upnik potrebuje dodatno varstvo, ker je tudi dedič, ki naj bi poplačal dolgove, prezadolžen. Ločitev zapuščine je ukrep zavarovanja terjatve zapustnikovega upnika.
Ob pravnomočnem in še obstoječem sklepu o ločitvi zapuščine upnik lahko zahteva poplačilo svoje terjatve zgolj iz premoženja ločene zapuščine, ne pa tudi iz drugega premoženja dedinj.
Izterjava terjatev stečajnega dolžnika sodi v sklop dejanj za unovčenje stečajne mase, zato je stroške take izterjave, torej tudi pravdne stroške in v zvezi z njimi tudi predujem za stroške izvedenca, treba presojati kot občasni strošek stečajnega postopka po 8. točki tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073078
SPZ člen 26, 26/1, 40, 60. OZ člen 50, 50/1, 50/2, 528.
pridobitev lastninske pravice – komisijska pogodba – prodajna komisija – izpolnitveno ravnanje – simulacija – navidezna pogodba – razpolagalna sposobnost
Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem. Posel, ki je predmet komisonarjevega izpolnitvenega ravnanja, je uspešno opravljen šele, ko je izpolnjena pogodba, ki jo je sklenil komisionar, kar pri prodajni komisiji pomeni, ko kupec komitentu plača kupnino.
Pogodba o komisijski prodaji je navidezna pogodba, ki sta jo pogodbeni stranki dogovorili zato, da sta prikrili pogodbo o prodaji oziroma o zamenjavi vozil z doplačilom.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065322
ZD člen 216. SPZ člen 234, 234/1, 234/2.
osebna služnost – nastanek služnosti – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – dedni dogovor – vpisi v zemljiško knjigo
Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. ZD sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076618
ZPP člen 25, 25/1, 481, 481/1, 482, 483. OZ člen 965, 965/1, 965/2.
spor o pristojnosti – odškodninski zahtevek – zavarovanje splošne civilne odgovornosti – nezgoda pri delu – direktna tožba
Tožnik ne uveljavlja odškodninskega zahtevka iz njegove gospodarske dejavnosti, pač pa iz zavarovanja splošne civilne odgovornosti. Drugače povedano: tudi, če bi tožnik delo opravljal kot delavec gospodarske družbe, bi imel kot fizična oseba in oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja.
Ugotovitev, da je odvetnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili, naj vse zneske sprejme zgolj kot akontacijo odškodnine, s čimer mu je stranka omejila pooblastilo za sklepanje poravnave, zadošča za sklep, da je odvetnik, ki je kljub temu sklenil poravnavo, zagrešil grobo napako pri opravljanju svojega dela.
To, da sodišče o takojšnjem obravnavanju glavne stvari ni odločilo s sklepom/formalno, je pa takó (de facto) ravnalo, toženi stranki pa je zoper sklep o dovolitvi obnove postopka omogočilo tudi posebno pritožbo, ni take vrste kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074632
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 15, 619.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - soglasje volj za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da toženka ni naročila avtomehaničnih storitev, katerih plačilo tožnik zahteva, in da torej med pravdnima strankama ni prišlo do soglasja volj za sklenitev pogodbe o avtomehaničnih storitvah. Med pravdnima strankama torej ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi tožnik od toženke lahko zahteval plačilo vtoževnih računov.
ZPP člen 13, 206, 206/1. SPZ člen 92. ZNP člen 140.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – lastninska tožba – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – postopek za dovolitev nujne poti
Odločitvi v nepravdnih postopkih za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi ZVEtL in za določitev nujne poti ne pomenita odločitev o predhodnem vprašanju v pravdi zaradi izročitve nepremičnine.
stroški začasnega zastopnika – stroški zaradi ravnanja sodišča
Ker je prišlo do pritožbenih stroškov izključno zaradi ravnanja sodišča, pritožbeno sodišče zakonitemu zastopniku tožene stranke ni priznalo pritožbenih stroškov in jih bo moral uveljavljati eventualno v drugem postopku.