nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo - pričakovana pravica – zastavna pravica – zaznamek zastavne pravice na pogodbi - zapisnik o rubežu – objava zapisnika o rubežu – publicitetni učinek – dobrovernost – skupno premoženje
Za nastanek zastavne pravice kot stvarne pravice, ki učinkuje zoper vsakogar, je bistven publicitetni učinek. Zaznamek o zastavni pravici na originalu kupoprodajne pogodbe pa takšnega učinka nima.
Ker zapisnik o rubežu ni bil objavljen tudi v Uradnem listu RS, ni pogojev, da bi zapisnik o rubežu imel učinek zastavne pravice.
Ker sta tožnica in stranski intervenient pridobila na stanovanju lastninsko pravico (v pričakovanju), ki izvršbo preprečuje, tožena stranka pa na stanovanju ni pridobila zastavne pravice, je zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
stroški začasnega zastopnika – stroški zaradi ravnanja sodišča
Ker je prišlo do pritožbenih stroškov izključno zaradi ravnanja sodišča, pritožbeno sodišče zakonitemu zastopniku tožene stranke ni priznalo pritožbenih stroškov in jih bo moral uveljavljati eventualno v drugem postopku.
Metodološki pristop, ki ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ko je ugotavljalo tudi t.i. kolektivne stroške, ki odpadejo na posamezno hčerko, je povsem pravilen. Upoštevaje dejstvo, da sta hčerki zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, ni nobenega razloga, da se tovrstni stroški ne bi ugotavljali.
Otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Upoštevati ga je mogoče le v izjemnih primerih, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo (nezaposlenost). Le v takih primerih lahko otroški dodatek predstavlja korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato dopustno upoštevati pri odmeri preživnine.
ZSKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. ZDen člen 25, 60. ZGD-1 člen 263, 281, 412, 413.
povračilo vlaganj v podržavljene nepremičnine, ki so bile vrnjene denacionalizacijskemu upravičencu
Tožeča stranka do povračila vlaganj v nepremičnine, prenesene na sklad kot pravnega naslednika, ni bila upravičena in jih tudi v denacionalizacijskem postopku zoper denacionalizacijskega upravičenca ne bi mogla uveljaviti. Prav tako jih ne bi mogla uveljaviti od sklada, če bi bilo zahtevku slednjega ugodeno. Tega upravičenja ji ne daje niti sprememba 25. člena ZDen (Uradni list RS, št. 65/98 – ZDen-B), saj je v 25. členu določeno, da lahko zahteva odškodnino zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena zakona. Tožeča stranka pa ni bila niti zavezanec niti najemojemalec, kakor je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 65, 65/1, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/3. ZFPPIPP člen 261, 267, 267/1, 267/4, 268, 269, 269/6, 267.
odstop od pogodbe stečajnega dolžnika – neizpolnjena dvostranska pogodba – delna izpolnitev pogodbe – učinki razvezane pogodbe – posebna pravila v stečaju – pravila vračanja – dogovor o ari – ara – uporabnina – neupravičena pridobitev
S pravnomočnostjo sklepa sodišča, s katerim je bilo dano soglasje k uresničitvi odstopne pravice, so nastopili učinki razvezane pogodbe.
Toženec mora vrniti aro, ker je bila pogodba razdrta in je treba vrniti prejeto. Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe. Toženec ni upravičen zadržati are, saj ne gre za izpolnjeno obveznost v smislu drugega odstavka 268. člena ZFPPIPP.
Za podpis ne zadošča, da je na koncu pritožbe odtisnjen žig upnikove pooblaščenke odvetnice, ampak bi morala pooblaščenka pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
ZPP člen 13, 206, 206/1. SPZ člen 92. ZNP člen 140.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – lastninska tožba – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – postopek za dovolitev nujne poti
Odločitvi v nepravdnih postopkih za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi ZVEtL in za določitev nujne poti ne pomenita odločitev o predhodnem vprašanju v pravdi zaradi izročitve nepremičnine.
izbrisna tožba – pasivna legitimacija – oblika zahtevka – vmesni ugotovitveni zahtevek – ugotovitev ničnosti pogodbe – rok za izbrisno tožbo
Z izbrisno tožbo je treba zahtevati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. V primeru zatrjevane ničnosti pogodbe, zaradi katere naj bi bila sporna vknjižba neveljavna, s tožbenim zahtevkom (z izbrisno tožbo) ni potrebno zahtevati še ugotovitve ničnosti (neobstoja) pogodbe, saj sodišče odloča o tem kot o predhodnem vprašanju. Če je v takšnem primeru v izbrisni tožbi vključen še zahtevek za ugotovitev ničnosti (neobstoja) pogodbe, ima le-ta naravo vmesnega ugotovitvenega zahtevka, odločitev o njem pa ima pomen le za stranke postopka. Za obravnavano izbrisno tožbo je bila tako pasivno legitimirana zgolj toženka.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZIZ člen 15. ZPUOOD člen 18.
procesna sposobnost – neodpravljive pomanjkljivosti – izbris družbe brez likvidacije – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji sklepa o izvršbi spregledalo, da dolžnik ne obstaja, vendar ker na procesno sposobnost strank pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka in ker je v fazi, ko je z vročanjem sklepa o izvršbi začelo opravljati izvršbo, ugotovilo, da so podane ovire procesne pravne narave za opravo izvršbe in vodenje izvršilnega postopka, ki jih v tem postopku ni mogoče odpraviti, je postopalo pravilno, ko je predmetni izvršilni postopek ustavilo.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – vsebina pogodbenega razmerja – prekluzija – načelo pomoči prava neuki stranki
S pritožbenimi navedbami, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o obstoju vsebine pogodbenega razmerja med pravdnima strankama, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v tovrstnem sporu ni upošteven.
Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva je potrebno najti ravnotežje med zahtevo po zagotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo vzgoje in varstva, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0003469
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 323.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - stvarni vložek - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - aktivna legitimacija - lastninska pravica v pričakovanju - izpraznitveni nalog - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas
Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.
ZPP člen 190, 190/1, 311, 311/1. OZ člen 186, 190, 198, 393, 394.
odtujitev stvari med pravdo – motenje posesti – solidarne obveznosti – plačilo uporabnine
Določbe člena 190/1 ZPP, ki ureja primere, ko gre za odtujitev stvari med pravdo in to ni ovira, da se pravda med istima strankama dokonča, se ne uporablja za posestnomotenjske pravde. To je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot teorije, saj izpolnitev takšnega zahtevka objektivno ni več mogoča, ker prva toženka oblasti - torej posesti nad stvarjo nima več.
Tožnik (na katerem je bilo dokazno breme) ni izkazal, da je v prometni nezgodi utrpel zatrjevane telesne poškodbe. Predmet te pravde pa ni ugotavljanje, kdaj naj bi sicer utrpel te poškodbe.
Okoliščina, da gre za splošno znano dejstvo, ne pomeni, da ga ni treba zatrjevati.
delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes
Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme –neprerekana dejstva – prepozno navajanje dejstev in dokazov – afirmativna litiskontestacija
Po odgovoru na tožbo podane tožničine trditve glede posojanja denarja za avto vzet na leasing predstavljajo nov sklop (pravočasno podanih) trditev, na katerega je toženec mogel in bi obenem tudi moral odgovoriti (ga prerekati), če se je želel izogniti posledicam predvidenim v drugem odstavku 214. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
Dejstvo začetka postopka izbrisa brez likvidacije kreditojemalca devet mesecev po odobritvi kredita samo po sebi še ne izkazuje nezadostne skrbnosti tožeče stranke pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca in toženca, kot tudi ne pomeni, da je do nezmožnosti odplačila kredita prišlo zaradi nezadostne presoje kreditne sposobnosti kreditojemalca in poroka.
Izpolnjevanje pravil bančnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj v bankah je sicer dolžnost banke, toda njihova kršitev ne vpliva na veljavnost kreditne pogodbe.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med trditvami in dokazi - sklepčnost - odpravljiva nesklepčnost - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.
Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.