PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073073
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 151, 151/3, 151/4, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 176, 176/1, 176/2. ZPP člen 7, 212.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – avtorski honorar – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – odpoved avtorski pravici – dokazno breme – avtorsko varovana dela – dela tujih avtorjev
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka bi lahko uspešno ugovarjala, da je predvajala zgolj avtorsko nevarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožeče stranke, če bi dokazala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka; še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno. Tega pa tožena stranka ni zatrjevala, ampak je ugovarjala, da je predvajala le avtorska dela tujih avtorjev, ki so se avtorskim pravicam odpovedali, vendar pa tega ni dokazala.
male avtorske pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – plačilo nadomestila – odpoved materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – dokazno breme
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076099
ZPP člen 184, 184/2, 185.
izkop večje količine gramoza - vrednost gramoza – ustrezna trditvena podlaga – informativen dokaz – poizvedovalen dokaz – sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka
Povečanje tožbenega zahtevka predstavlja spremembo tožbe. Za spremembo je potrebna privolitev tožene stranke, vendar pa sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka spremembi upira. Očitno je sodišče, zaradi smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama, spremembo dovolilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0003469
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 323.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - stvarni vložek - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - aktivna legitimacija - lastninska pravica v pričakovanju - izpraznitveni nalog - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas
Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.
Tožnik (na katerem je bilo dokazno breme) ni izkazal, da je v prometni nezgodi utrpel zatrjevane telesne poškodbe. Predmet te pravde pa ni ugotavljanje, kdaj naj bi sicer utrpel te poškodbe.
Okoliščina, da gre za splošno znano dejstvo, ne pomeni, da ga ni treba zatrjevati.
neupravičena obsodba – pogojna obsodba – poseg v čas in dobro ime – obstoj duševnih bolečin – zmanjšanje življenjske aktivnosti – kršitev osebnostnih pravic – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnik je zaradi neupravičene obsodbe trpel duševne bolečine, predvsem zaradi posega v čast in dobro ime. Pogojna obsodba za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je skrajno negativno vplivala na tožnikov ugled, zadeva je bila večkrat obravnavana v medijih, po obsodbi je tožnik doživljal izrazito negativen odnos okolja, vse to je stresno vplivalo tako nanj kot na njegove ožje družinske člane, zlasti glede na zavržnost kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil obsojen, stanje zaradi neupravičene obsodbe pa je trajalo skoraj šest let.
Zahtevek za plačilo denarne odškodnine po določbah ZVPSBNO ima samostojno dejansko in pravno podlago ter ga mora oškodovanec v okviru svojega zahtevka individualizirati.
ZIZ člen 34, 34/2, 57, 58, 71, 71/1, 188, 188/2. ZPP člen 337, 337/1, 354.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravica do izjave – odlog izvršbe – škoda – omejitev izvršbe – vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki
Z izvršbo, predvsem pa s prvim izvršilnim dejanjem (rubež premičnin ali plače), bo upnik v tem postopku šele pridobil pravico do prednostnega poplačila pred ostalimi upniki, zato bi bila omejitev izvršbe v tej fazi postopka – dolžnik v postopku na prvi stopnji tudi ni podal trditev v tej smeri – nesorazmerna in bi prekomerno posegla v pravico upnika do poplačilo terjatve iz izvršilnega naslova. Namen te določbe je, da se prekomerno ne posega na dolžnikovo lastnino, a ne v škodo upnika.
Bistveno je, da sta nepremičnini ID znak 000 in 111 prav nepremičnini, po vrednosti katerih je bila v nepravdnem postopku razdelitve solastnine ugotovljena terjatev upnika v tem postopku, in bi, kolikor bi prišlo do civilne delitve nepremičnine, predstavljali predmet, iz vrednosti katere bi se poplačali solastniki. Ker je torej prav vrednost obeh nepremičnin vplivala na višino terjatve, je pravilno, da se ob dolžnikovemu predlogu najprej opravi izvršba na omenjeni nepremičnini.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da v posestni pravdi dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
ZSKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. ZDen člen 25, 60. ZGD-1 člen 263, 281, 412, 413.
povračilo vlaganj v podržavljene nepremičnine, ki so bile vrnjene denacionalizacijskemu upravičencu
Tožeča stranka do povračila vlaganj v nepremičnine, prenesene na sklad kot pravnega naslednika, ni bila upravičena in jih tudi v denacionalizacijskem postopku zoper denacionalizacijskega upravičenca ne bi mogla uveljaviti. Prav tako jih ne bi mogla uveljaviti od sklada, če bi bilo zahtevku slednjega ugodeno. Tega upravičenja ji ne daje niti sprememba 25. člena ZDen (Uradni list RS, št. 65/98 – ZDen-B), saj je v 25. členu določeno, da lahko zahteva odškodnino zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena zakona. Tožeča stranka pa ni bila niti zavezanec niti najemojemalec, kakor je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 65, 65/1, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/3. ZFPPIPP člen 261, 267, 267/1, 267/4, 268, 269, 269/6, 267.
odstop od pogodbe stečajnega dolžnika – neizpolnjena dvostranska pogodba – delna izpolnitev pogodbe – učinki razvezane pogodbe – posebna pravila v stečaju – pravila vračanja – dogovor o ari – ara – uporabnina – neupravičena pridobitev
S pravnomočnostjo sklepa sodišča, s katerim je bilo dano soglasje k uresničitvi odstopne pravice, so nastopili učinki razvezane pogodbe.
Toženec mora vrniti aro, ker je bila pogodba razdrta in je treba vrniti prejeto. Dogovor o ari nima značilnosti samostojnega pravnega posla, ker je veljavnost dogovora o ari odvisna od veljavnosti pogodbe. Toženec ni upravičen zadržati are, saj ne gre za izpolnjeno obveznost v smislu drugega odstavka 268. člena ZFPPIPP.
Bistvo ureditve po 101. členu ZTFI predstavlja izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.
Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076094
ZPVAS člen 10. ZPP člen 76.
agrarna skupnost - odškodnina – odškodninski zahtevek – aktivna legitimacija – priznanje lastnosti stranke
Čisti procesni pojem stranke ne pomeni, da materialnopravno razmerje nima vpliva na procesnopravno razmerje in na sam pojem stranke. Tožnik praviloma zatrjuje, da je materialnopravno legitimiran in da je toženec zavezan iz materialnopravnega razmerja, da je torej pasivno legitimiran. V danem primeru pa tožnik nima materialnopravne legitimacije, saj zakonsko določilo, na podlagi katerega uveljavlja odškodnino, le-to daje članom agrarne skupnosti in ne tožniku (agrarni skupnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0068985
OZ člen 649. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2. ZST-1 člen 11.
skupno premoženje – upravljanje s skupnim premoženjem – dogovor o upravljanju s skupnim premoženjem – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna odgovornost zakoncev – negospodarno ravnanje zakonca v razmerju do upnika– gradbena pogodba – oprostitev plačila sodnih taks
Ker je adaptirana hiša skupno premoženje toženca in njegove žene, morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje žene v razmerju do upnika ne more razbremeniti toženčeve (nerazdelne) obveznosti do upnika. To je lahko le stvar notranjega razmerja toženca in njegove bivše žene. Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave in jih (pogodbene) stranke ne morejo izključiti tudi ne po prenehanju zakonske zveze.
zavarovanje z več predhodnimi odredbami - trditveno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora potrebnost po zavarovanju z več predhodnimi odredbami izkazati in utemeljiti tožeča stranka, bodisi v predlogu za izdajo predhodne odredbe bodisi v odgovoru na ugovor tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076618
ZPP člen 25, 25/1, 481, 481/1, 482, 483. OZ člen 965, 965/1, 965/2.
spor o pristojnosti – odškodninski zahtevek – zavarovanje splošne civilne odgovornosti – nezgoda pri delu – direktna tožba
Tožnik ne uveljavlja odškodninskega zahtevka iz njegove gospodarske dejavnosti, pač pa iz zavarovanja splošne civilne odgovornosti. Drugače povedano: tudi, če bi tožnik delo opravljal kot delavec gospodarske družbe, bi imel kot fizična oseba in oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja.
Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva je potrebno najti ravnotežje med zahtevo po zagotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo vzgoje in varstva, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065322
ZD člen 216. SPZ člen 234, 234/1, 234/2.
osebna služnost – nastanek služnosti – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – dedni dogovor – vpisi v zemljiško knjigo
Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. ZD sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo.
izvršilni postopek - več spisov - ista izvršilna zadeva - različni sodišči - ena izvršilna zadeva
Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj.
izbrisna tožba – pasivna legitimacija – oblika zahtevka – vmesni ugotovitveni zahtevek – ugotovitev ničnosti pogodbe – rok za izbrisno tožbo
Z izbrisno tožbo je treba zahtevati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. V primeru zatrjevane ničnosti pogodbe, zaradi katere naj bi bila sporna vknjižba neveljavna, s tožbenim zahtevkom (z izbrisno tožbo) ni potrebno zahtevati še ugotovitve ničnosti (neobstoja) pogodbe, saj sodišče odloča o tem kot o predhodnem vprašanju. Če je v takšnem primeru v izbrisni tožbi vključen še zahtevek za ugotovitev ničnosti (neobstoja) pogodbe, ima le-ta naravo vmesnega ugotovitvenega zahtevka, odločitev o njem pa ima pomen le za stranke postopka. Za obravnavano izbrisno tožbo je bila tako pasivno legitimirana zgolj toženka.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – odmera stroškov postopka - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravdne ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora. Pri tem je odločilna le ugotovitev, ali je tretji sprožil pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ali ne, ne more pa sodišče prve stopnje pri tem vnaprej predvidevati, kakšen bo izid tako začetega pravdnega postopka. Zato je kljub temu, da naj bi na prvi pogled tožba, ki sta jo vložila tretja, bila prepozno vložena, treba odločitev o pravočasnosti tožbe prepustiti pravdnemu sodišču.