OZ člen 3, 8, 15, 18, 22, 28, 28/2, 51, 51/1, 73, 118, 119, 190, 190/3, 193, 346, 587. SPZ člen 37, 38, 38/1, 66, 66/1, 66/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286b.
zastaranje kondikcijskega zahtevka - tek roka - neupravičeno zastopanje - konkludentno ravnanje - uporaba stanovanja - najemna pogodba - solastnina
Zastaralni rok, čeprav izjava neupravičenega zastopnika (tožena stranka) o sklenitvi pogodbe neupravičeno zastopanega ne zavezuje, ne more začeti teči, dokler je s takšno izjavo volje še vezana druga pogodbena stranka (tožeča stranka). To pa je v obravnavanem primeru vse dotlej, dokler je tožeča stranka glede na lastno pogodbeno zavezo v dobri veri upravičeno izhajala iz prepričanja, da je bila sporna pogodba veljavno sklenjena oziroma je še lahko realno pričakovala, da bo odobritev neupravičeno zastopanega podana.
Glede na dogovor v dodatku k kupoprodajni pogodbi, skladno s katerim je tožena stranka po poteku 18 mesečnega roka, ko je imela pravico do brezplačne rabe prodanega stanovanja oziroma solastnega dela le-tega, z uporabo stanovanja lahko nadaljevala na osnovi najemnega razmerja, pa sta pravdni stranki, tožena stranka s tem, ko je sporno stanovanje uporabljala še tudi po poteku 18 mesečnega obdobja in ga uporablja vse do danes, tožeča stranka pa, ker izpraznitve in izročitve stanovanja ni zahtevala, s tako opisanim konkludentnim ravnanjem nedvoumno izrazili voljo, da tožena stranka idealno polovico stanovanja v lasti tožeče stranke še vnaprej uporablja na temelju najemne pogodbe, ki je bila s tem, ko se pisna oblika skladno z načelom konsenzualnosti (prvi odstavek 51. člena OZ zanjo ne zahteva, med pravdnima strankama veljavno sklenjena.
Ker pa je izhajajoč iz prvega odstavka 66. čelna SPZ vsak solastnik upravičen do posesti in uporabe celotne stvari, pri čemer so ta upravičenja s sklenitvijo najemne pogodbe prenesena na najemnika (prvi odstavek 38. člena SPZ), in sicer sorazmerno s svojim idealnim deležem in skupaj z drugimi solastniki, tožena stranka z ugovorom, da v realnem pogledu uporablja le polovico spornega stanovanja, ki je po smrti njenega moža v lasti njune hčere, ne more uspeti.
Nova dejstva in dokazi, ki jih lahko predlaga stranka v pritožbi, s katero se izpodbija sodba sodišča prve stopnje o določeni preživnini za otroka, morajo biti vezana na časovno obdobje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Če je razpisana pritožbena obravnava, pravdne stranke po preteku roka za pritožbo ali odgovora na pritožbo (do razpisa pritožbene obravnave in na pritožbeni obravnavi), ne smejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Le v primeru, če pritožbeno sodišče dopolni dokazni postopek na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 408. člena ZPP, lahko pravdne stranke predlagajo nova dejstva in dokaze tudi po vloženi pritožbi, vendar le v okviru dopolnjenega postopka.
Sodišče mora v sodbi denarno oceniti, kakšni so skupni mesečni stroški (oziroma letni stroški) za otroka, navedeni skupni strošek pa mora biti preverljiv skozi ugotovljene posamezne potrebe otroka, vsaj na način, kot so opredeljene v drugem odstavku 129.a člena ZZZDR in glede drugih stroškov, ki odločilno (stroškovno) vplivajo na zadovoljevanje potreb otroka, ki sicer niso taksativno naštete v citiranem členu.
Otroškega dodatek ni namenjen zniževanju preživninska bremena preživninskih zavezancev, ker je preživninsko breme posameznega zavezanca določeno glede na njegove finančne zmožnosti, ob upoštevanju potreb otroka in razmejitvi finančnega bremena med preživninska zavezanca. Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primeru, ko preživninska zavezanca nimata dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065300
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 120, 299, 299/2.
spor majhne vrednosti – obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – ugotavljanje alkoholiziranosti – zapustitev kraja prometne nezgode – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda dolžnika
Škoda tožnice je sicer dospela s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancem, vendar ni nujno, da zavezanec za regres takoj tudi izve za izplačilo s strani zavarovalnice. Potrebno je namreč ugotoviti, kdaj pride zavezanec za regres v zamudo. Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost.
sklep o kaznovanju – žaljiva vloga – zahteva za izločitev sodnika – stvarna pristojnost
Kaznovanje po 109. členu ZPP ne pomeni kaznovanje za kaznivo dejanje, temveč je kot žalitev možno opredeliti vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga izraža sovraštvo, prezir ali zasmehovanje.
Ker je bila (prvotna) pritožba naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto. Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora pritožbo vložiti.