ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 275, 275/1, 285, 287. ZPP člen 189, 189/4.
spor majhne vrednosti – verižna kompenzacija – pasivna legitimacija - priznana dejstva - litispendenca
Na morebiten obstoj druge pravde, ki teče med istimi strankami o istem zahtevku (litispendenca), pazi sodišče skladno s četrtim odstavkom 189. ZPP po uradni dolžnosti. Gre za negativno procesno predpostavko za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne za dokazovanje dejstev, ki bi se skladno z 214. členom ZPP lahko štela za priznana, če jih nasprotna stranka ne bi zanikala.
Tožnik je dokazal, da s toženko nista hotela tistega, kar sta izrazila navzven. Res ni dokazal, kaj sta v resnici hotela. A dokazno breme, kaj je bil prikriti posel, če ima iz njega do tožnika (isto ali kakšno drugo) terjatev, je na toženki. Seveda je močan indic, da je posel navidezen, če se dokaže tisti posel, ki ga je v resnici prikrival (vsebino in namen, causo prikritega posla), vendar to že na abstraktni ravni ne more biti tožnikov interes, s tem pa eo ipso tudi ne njegovo dokazno breme. Dovolj je, da dokaže, da „spodaj“ (izza navideznega posla) ni bilo nič, zato ni smiselno in ni treba, da bi moral konkretno dokaz(ov)ati, kaj je v resnici bilo.
Pritožnik s trditvami, da je terjatev v spornem znesku ugasnila že v letu 2002, zaradi pobota, in zato ni mogla nastati po računih iz leta 2004, nasprotuje samemu sebi, saj so terjatve po spornih računih nastale v letu 2004, zato v letu 2002 niso mogle biti pobotane.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potem, ko je delno povzelo izpoved toženca, priče T.O.V. in F.O., je sodišče prve stopnje pojasnilo le, da sledi prepričljivi izpovedi toženca in priče F. O.. Takšno pojasnilo pa je vsebinsko prazen argument, saj sodišče prve stopnje ni navedlo kriterijev prepričljivosti, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je prekršilo razpravno načelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot odločilno je namreč upoštevalo določilo 5. člena pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 4.3.2009 in dejstvo, da pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 25.5.2009 takšnega določila ne vsebuje, česar pa pravdni stranki nista uvedli v trditveno podlago.
izobraževanje – vračilo stroškov – pogodba o štipendiranju – pogodba o strokovnem izpopoplnjevanju – izobraževanje delavcev
Delovno mesto pravni svetovalec, ki ga je tožeča stranka ponudila tožencu na podlagi pogodbe o štipendiranju, je bilo ustrezno. Toženec je s tem, ko je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, kršil pogodbo o štipendiranju ter pogodbo o strokovnem izpopolnjevanju, zato je tožbeni zahtevek na vračilo stroškov izobraževanja tožeče stranke utemeljen.
Toženec kot štipendist je kršil pogodbo o štipendiranju tudi s tem, ker ni doktoriral v postavljenem roku in bi zato moral vračati štipendijo že iz tega razloga. V 7. členu pogodbe o štipendiranju je bilo namreč določeno, da lahko banka v primeru, ko štipendist krši svoje obveznosti po pogodbi, sporoči, da odstopa od pogodbe in zahteva vračilo izplačane štipendije (podobno določbo pa je vseboval tudi Pravilnik o štipendiranju tožeče stranke).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (vodja finančno računovodskega odseka v javnem zavodu) je s tem, ko je na elektronske naslove ministrstva, javnega zavoda oz. drugih oseb, brez pooblastila, navodila, odobritve odredbe, soglasja, oziroma vedenja direktorja tožene stranke (bolnišnice) ter kateregakoli nadrejenega delavca oziroma pooblaščenega organa tožene stranke poslal elektronsko sporočilo „Pojasnilo o pripravi ocene o poslovanju zavoda“, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zato mu je bila zakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov o povečanju osnovnega kapitala – pravni interes – ekonomski interes
Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena.
Vrnitev po vojni podržavljenega premoženja urejata tako ZDen kot ZIKS.
V tej zadevi gre za specifično situacijo, saj je bilo premoženje upravičencem iz te zadeve odvzeto na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a ravno zato, ker je šlo za imetje oseb nemške narodnosti in sicer za tiste, ki so se pod okupacijo izjavili ali veljali za Nemce, ne glede na državljanstvo, pri čemer pa zanje niso veljale izjeme, opredeljene v uradnem tolmačenju te določbe.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
prodaja premoženja – sklep o prodaji – pomanjkljivost izreka – objava javne dražbe – seznam strojev in opreme – očitna pisna pomota – pritožba zoper sklep o prodaji
Navedeni seznam ne predstavlja samostojne sodne odločbe, temveč je sestavni del izreka sklepa o prodaji. Dejstvo, da le-ta ni bil objavljen, pa predstavlja pomanjkljivost prej navedenega sklepa, ki jo je potrebno uveljavljati v pritožbenem roku zoper ta sklep.
V času sklenitve sporne Kreditne pogodbe in Notarskega zapisa SPZ še ni veljal. Ravno dejstvo pravne praznine je razlog, da se je potrebno glede presoje neveljavnosti sporne vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve, opreti na določbe ODZ. Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve ima le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti absolutnega učinka, in je tako v skladu z določbami ODZ kot sedaj veljavnim SPZ ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazno breme
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „šofer – pek“. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR, s tem da je v obrazložitvi odpovedi zapisala tudi, da je delavec dejansko storil kaznivo dejanje tatvine, kar je očitek iz 1. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR. Tožniku je očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako prilastil na škodo delodajalca pekovske izdelke. Tožena stranka, na kateri je dokazno breme (drugi odstavek 82. čl. ZDR), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pojasnitev zdravstvenega stanja tožnice in njenega moža sama po sebi ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev o dejstvih, relevantnih za presojo, ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme – dela tujih avtorjev tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis –
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave.
V Republiki Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na kolektivno organizacijo (tožečo stranko).
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev. Zato je uporabnik (tožena stranka) tisti, ki je dolžan dokazati, da je predvajal avtorsko nevarovana glasbena dela.
Pravdni stranki sta imeli voljo skleniti pogodbo zgolj za solastni delež na zemljišču. Ker to zaradi zakonske ureditve, ki je veljala v času sklenitve pogodbe, ni bilo dopustno, je bila, vendar zgolj navidezno, sklenjena tudi pogodba za solastni del stavbe.
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu, torej za obligacijske povračilne zahtevke. Takšni zahtevki praviloma zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Pri spoštovanju razpravnega načela gre namreč zgolj za to, da sodišče pri odločitvi upošteva zgolj dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od njiju je to storila.
ZPP člen 396, 396/3. ZPP/57 člen 383, 383/1, 383/3. ZIZ člen 272.
obnova postopka – nemožnost obravnavanja pred sodiščem – nova dejstva in novi dokazi – pravočasnost predloga – prepozen predlog – subjektivni rok – objektivni rok – začasna odredba
Če stranka zamudi subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo, je sklicevanje na to, da objektivni rok ni potekel, brezpredmetno.
pravočasnost grajanja procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – opredelitev do dokaznega predloga – obrazložitev sodišča – vednost za kršitev
Stranka vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem ima sodišče še vedno možnost navesti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza, ni mogla vedeti za storjeno kršitev. Ali je bila storjena kršitev, stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati.
Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, ne spada med obveznosti, ki prenehajo s prenehanjem pravne osebe. Obveznost ne preneha niti v primeru, če preneha pravna oseba, ki je glavni dolžnik brez pravnega nasledstva, saj takega pravila ne določa noben zakon.
S prenehanjem pravne osebe preneha samo njena odgovornost za obveznosti, ne pa tudi obveznost sama.
Nepriglasitev terjatve upnika v stečaju glavnega dolžnika ima za upnika zgolj to posledico, da poroku odškodninsko odgovarja, ne pa da obveznost preneha.