obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme – dela tujih avtorjev tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis –
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave.
V Republiki Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na kolektivno organizacijo (tožečo stranko).
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev. Zato je uporabnik (tožena stranka) tisti, ki je dolžan dokazati, da je predvajal avtorsko nevarovana glasbena dela.
ZD člen 132. ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 205, 208, 208/1.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči – smrt edinega družbenika in zakonitega zastopnika družbe – začasni zastopnik
S smrtjo tretjetoženca so dediči podedovali njegov poslovni delež, vendar s tem kot lastniki niso tudi zastopniki družbe.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potem, ko je delno povzelo izpoved toženca, priče T.O.V. in F.O., je sodišče prve stopnje pojasnilo le, da sledi prepričljivi izpovedi toženca in priče F. O.. Takšno pojasnilo pa je vsebinsko prazen argument, saj sodišče prve stopnje ni navedlo kriterijev prepričljivosti, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je prekršilo razpravno načelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot odločilno je namreč upoštevalo določilo 5. člena pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 4.3.2009 in dejstvo, da pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 25.5.2009 takšnega določila ne vsebuje, česar pa pravdni stranki nista uvedli v trditveno podlago.
ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov o povečanju osnovnega kapitala – pravni interes – ekonomski interes
Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena.
varstvo in vzgoja otrok – stiki – preživnina – potrebe otroka – neformalen razgovor z otrokom – stroški postopka
Ni obvezno, da sodišče otroka povabi na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo, kot ga je tudi v tem obravnavanem primeru, pogovor z otrokoma pa je opravila tudi sodna izvedenka.
preživninska obveznost – potrebe otroka – zmožnosti staršev – kredit preživninskega zavezanca
Odplačevanje posojil ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok, zato se v okviru finančnih zmožnosti toženke mesečni kredit za stanovanje ne upošteva.
pooblaščenec – vložitev tožbe brez pooblastila – poziv na predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je pooblaščenca tožečih strank pozvalo, da v danem roku predloži pooblastilo za zastopanje tožečih strank ali v istem roku izkaže njihovo odobritev za vložitev tožbe, ter ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. V nadaljevanju je zavrglo tožbo tožečih strank, za katere pooblastilo ni bilo predloženo ali le-to ni bilo pravilno. Z ostalimi tožečimi strankami, za katere je bilo pooblastilo predloženo, pa je postopek nadaljevalo.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073087
ZNP člen 9, 118, 118/2. ZPP člen 286. SPZ člen 48.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – velikost solastninkih deležev – vlaganje v objekt – prekluzija
Resničnost dejanskih trditev o vlaganju v objekt, ki stoji na sporni nepremičnini, lahko pogojuje le pridobitev obligacijskega zahtevka, ne pa spremembe solastnih deležev, zato odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljice na pravdo za ugotovitev velikosti solastninskih deležev ni utemeljena.
Vrnitev po vojni podržavljenega premoženja urejata tako ZDen kot ZIKS.
V tej zadevi gre za specifično situacijo, saj je bilo premoženje upravičencem iz te zadeve odvzeto na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a ravno zato, ker je šlo za imetje oseb nemške narodnosti in sicer za tiste, ki so se pod okupacijo izjavili ali veljali za Nemce, ne glede na državljanstvo, pri čemer pa zanje niso veljale izjeme, opredeljene v uradnem tolmačenju te določbe.
prodaja premoženja – sklep o prodaji – pomanjkljivost izreka – objava javne dražbe – seznam strojev in opreme – očitna pisna pomota – pritožba zoper sklep o prodaji
Navedeni seznam ne predstavlja samostojne sodne odločbe, temveč je sestavni del izreka sklepa o prodaji. Dejstvo, da le-ta ni bil objavljen, pa predstavlja pomanjkljivost prej navedenega sklepa, ki jo je potrebno uveljavljati v pritožbenem roku zoper ta sklep.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – usposabljanje delavca – vadba v telovadnici – vaje samoobrambe – obvezni treningi policistov
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku po temelju pravilno ugodilo, ker je ugotovilo, da je bila vadba organizirana v telovadnici, ki ni bila dovolj velika za 46 vadečih (23 parov), inštruktor ni dal jasnih navodil o izvedbi vaje, udeleženci pa niso bili oblečeni v ustrezna oblačila.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS - odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka - pristojnost pravdnega sodišča – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – predhodno vprašanje
O tem, katero premoženje je bilo predlagateljem mogoče vrniti v naravi, je upravni organ že dokončno odločil. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta na matičnem področju in jo mora sodišče prve stopnje spoštovati. Njegova naloga pri odločanju o predlogu predlagateljev je, da glede preostalega premoženja (ki ni bilo vrnjeno v naravi) ugotovi, ali obstojijo pogoji za določitev odškodnine, saj so predlagatelji upravičeni zahtevati odškodnino za vse parcele, na katerih zaradi pravne ali stvarne nezmožnosti za vrnitev v naravi ne morejo uveljavljati istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom. To nedvomno pomeni, da je predlagateljem kot članom gmajnske skupnosti potrebno omogočiti uživanje istih parcel, kot so jim bile odvzete in na enak način, če pa slednje ni mogoče, imajo pravico do odškodnine.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
Lastnoročen podpis žaljive izjave ni predpostavka za izrek kazni. Odsotnost lastnoročnega podpisa, katerega namen je povezati podpisnika vloge z njeno vsebino, je lahko zgolj okoliščina, ki vzbuja dvom, ali izjava z določeno (žaljivo) vsebino, res izvira od osebe, ki je navedena kot njen avtor. V kolikor se takšen dvom pojavi, se identiteta pisca ugotovi na drug primeren način oziroma na podlagi drugih dejstev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073112
ZIZ člen 272, 272/2, 273/1. ZPP člen 325, 325/1. SPZ člen 192, 199, 199/1, 199/3.
začasna odredba – dopolnilna sodba – izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku – stroški postopka z začasno odredbo – zemljiški dolg – prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma – namen zavarovanja
Po uradni dolžnosti sodišče dopolnilne sodbe ali dopolnilnega sklepa ne sme izdati.
Ko se odloča o izdaji začasne odredbe v pravdnem postopku, se o stroških postopka, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, odloča z odločbo, s katero se pravdni postopek konča
Obremenjenost lastninske pravice z zemljiškim dolgom lahko tožniku povzroči škodo, čim bi ustanoviteljica zemljiškega dolga (toženka) le-tega z zemljiškim pismom prenesla na tretjo osebo. Lastnik obremenjene nepremičnine mora namreč plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Tožnik zato s predlagano začasno odredbo na prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma lahko doseže namen zavarovanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068976
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131. ZDen člen 42, 42/6.
oblika vrnitve nepremičnine – odločitev denacionalizacijskega organa – odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve (dediča) drugim dedičem – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zgolj zato, ker je denacionalizacijski organ odločil napačno (določil prenizko odškodnino) ni podana odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve po ZDen preostalim dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Vlagatelj ni pravni strokovnjak, zato od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti dobrega strokovnjaka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazno breme
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „šofer – pek“. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR, s tem da je v obrazložitvi odpovedi zapisala tudi, da je delavec dejansko storil kaznivo dejanje tatvine, kar je očitek iz 1. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR. Tožniku je očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako prilastil na škodo delodajalca pekovske izdelke. Tožena stranka, na kateri je dokazno breme (drugi odstavek 82. čl. ZDR), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Utemeljen je očitek o napačnosti zaključka, da je preozek hodnik (96 cm namesto 100 cm) napaka, ki je lahko ostala neznana profesionalnemu prodajalcu. Tak zaključek temelji na izvedenskem mnenju, da napaka ni očitna v tolikšni meri, da je profesionalni prodajalec ne bi mogel spregledati. Prvotoženec je javni stanovanjski sklad, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo stanovanj in ki tako tudi sam prevzema stanovanja od investitorjev. Pri presoji očitnosti napake v razmerju do kupca kot laika so odločilne lastnosti napake, kot so njena vidnost, razsežnost, mesto ipd., pri prvotožencu kot osebi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo stanovanj, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izključitev uporabe 465. člena OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVKSES ima kupec do odprave napak, reklamiranih ob prevzemu nepremičnine, in do zagotovitve pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v svojo korist pravico zadržati 5 % kupnine.
predlog za obnovo postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – nov dokaz
Dokaza, na katera se tožnica sklicuje v svojem predlogu za obnovo postopka, nista razloga za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP. Za sklep o zavrženju tožbe je tožnica vedela že v prvotnem postopku, sklep o zavrnjeni zahtevi za preiskavo pa v času prvotnega sojenja še ni obstajal. Takšni razlogi pa niso dovoljeni razlogi za obnovo postopka, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.