ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068976
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131. ZDen člen 42, 42/6.
oblika vrnitve nepremičnine – odločitev denacionalizacijskega organa – odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve (dediča) drugim dedičem – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zgolj zato, ker je denacionalizacijski organ odločil napačno (določil prenizko odškodnino) ni podana odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve po ZDen preostalim dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Vlagatelj ni pravni strokovnjak, zato od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti dobrega strokovnjaka.
odškodnina za duševne bolečine – posebno težka invalidnosti bližnjega – trajnejša življenjska skupnost – preživet čas z neposrednim oškodovancem – višina odškodnine
Sodišče utemeljeno ni razlikovalo med materjo in očetom neposredne oškodovanke, saj se stopnja in trajanje njunih duševnih bolečin ne presoja glede na čas, ki ga s hčerko dejansko preživita. Bistvene so duševne bolečine, ki jih trpita ob zavedanju, da hčerkino stanje nikoli ne bo več takšno, kot je bilo pred nesrečo, in da bo tudi v prihodnje vsakodnevno odvisna od njune pomoči.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Pojasnitev zdravstvenega stanja tožnice in njenega moža sama po sebi ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev o dejstvih, relevantnih za presojo, ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe.
Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, ne spada med obveznosti, ki prenehajo s prenehanjem pravne osebe. Obveznost ne preneha niti v primeru, če preneha pravna oseba, ki je glavni dolžnik brez pravnega nasledstva, saj takega pravila ne določa noben zakon.
S prenehanjem pravne osebe preneha samo njena odgovornost za obveznosti, ne pa tudi obveznost sama.
Nepriglasitev terjatve upnika v stečaju glavnega dolžnika ima za upnika zgolj to posledico, da poroku odškodninsko odgovarja, ne pa da obveznost preneha.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073087
ZNP člen 9, 118, 118/2. ZPP člen 286. SPZ člen 48.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – velikost solastninkih deležev – vlaganje v objekt – prekluzija
Resničnost dejanskih trditev o vlaganju v objekt, ki stoji na sporni nepremičnini, lahko pogojuje le pridobitev obligacijskega zahtevka, ne pa spremembe solastnih deležev, zato odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljice na pravdo za ugotovitev velikosti solastninskih deležev ni utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazno breme
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „šofer – pek“. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR, s tem da je v obrazložitvi odpovedi zapisala tudi, da je delavec dejansko storil kaznivo dejanje tatvine, kar je očitek iz 1. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR. Tožniku je očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako prilastil na škodo delodajalca pekovske izdelke. Tožena stranka, na kateri je dokazno breme (drugi odstavek 82. čl. ZDR), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074048
URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179. ZIZ člen 164, 64/2, 175, 175/1, 184, 192, 192/1, 192/2.
protipravno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – izvršba na nepremičnino – kršitev pravil izvršilnega postopka – izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine – odlog izvršbe – premoženjska škoda – izgubljen dobiček – uporabnina – nepremoženjska škoda – spor majhne vrednosti – nesklepčna tožba – materialno procesno vodstvo
Ker sodnica v izvršilnem postopku po pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine in plačilu kupnine ni izdala sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in torej ni ravnala v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZIZ, ki je jasna in ne dopušča različnih interpretacij, je ravnala protipravno, kar utemeljuje odškodninsko odgovornost RS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077400
ZPP člen 1, 307. ZEN člen 8, 45, 46, 48, 49.
sodna poravnava – izvršilni naslov – potek meje – izpolnitev dogovora – izjava volje – oprava procesnih dejanj – sodelovanje v upravnem postopku – postopek parcelacije – evidentiranje meje – upravni postopek – civilno sodno varstvo – sodna pristojnost
Zahteva za podajo izjave volje, ki bi nadomestila procesno dejanje toženca v upravnem postopku – četudi sodi v okvir zaveze k aktivnemu ravnanju, dogovorjenem s sodno poravnavo – ni sestavni del civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za kršitev pogodbene zaveze ima tožnik na razpolago druge (civilnopravne) sankcije, ne more pa v pravdnem postopku doseči toženčevega sodelovanja v upravnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (vodja finančno računovodskega odseka v javnem zavodu) je s tem, ko je na elektronske naslove ministrstva, javnega zavoda oz. drugih oseb, brez pooblastila, navodila, odobritve odredbe, soglasja, oziroma vedenja direktorja tožene stranke (bolnišnice) ter kateregakoli nadrejenega delavca oziroma pooblaščenega organa tožene stranke poslal elektronsko sporočilo „Pojasnilo o pripravi ocene o poslovanju zavoda“, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zato mu je bila zakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi.
zaupanje v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je veljalo že v času pred uveljavitvijo SPZ in ZZK-1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ne varuje brezpogojno, potrebna je namreč dobra vera. Ta se domneva. Izhodiščni položaj je namreč v načelu zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, ki jo mora zatrjevati in dokazati nasprotnik. V zvezi s tem je treba upoštevati, da ima novi pridobitelj nepremičnine t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Toženec je dolžan z ustrezno mero skrbnosti poizvedovati o morebitnih pravicah tretjih zgolj, v kolikor na takšno možnost nakazujejo določene okoliščine.
Utemeljen je očitek o napačnosti zaključka, da je preozek hodnik (96 cm namesto 100 cm) napaka, ki je lahko ostala neznana profesionalnemu prodajalcu. Tak zaključek temelji na izvedenskem mnenju, da napaka ni očitna v tolikšni meri, da je profesionalni prodajalec ne bi mogel spregledati. Prvotoženec je javni stanovanjski sklad, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo stanovanj in ki tako tudi sam prevzema stanovanja od investitorjev. Pri presoji očitnosti napake v razmerju do kupca kot laika so odločilne lastnosti napake, kot so njena vidnost, razsežnost, mesto ipd., pri prvotožencu kot osebi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo stanovanj, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izključitev uporabe 465. člena OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVKSES ima kupec do odprave napak, reklamiranih ob prevzemu nepremičnine, in do zagotovitve pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v svojo korist pravico zadržati 5 % kupnine.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS - odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka - pristojnost pravdnega sodišča – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – predhodno vprašanje
O tem, katero premoženje je bilo predlagateljem mogoče vrniti v naravi, je upravni organ že dokončno odločil. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta na matičnem področju in jo mora sodišče prve stopnje spoštovati. Njegova naloga pri odločanju o predlogu predlagateljev je, da glede preostalega premoženja (ki ni bilo vrnjeno v naravi) ugotovi, ali obstojijo pogoji za določitev odškodnine, saj so predlagatelji upravičeni zahtevati odškodnino za vse parcele, na katerih zaradi pravne ali stvarne nezmožnosti za vrnitev v naravi ne morejo uveljavljati istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom. To nedvomno pomeni, da je predlagateljem kot članom gmajnske skupnosti potrebno omogočiti uživanje istih parcel, kot so jim bile odvzete in na enak način, če pa slednje ni mogoče, imajo pravico do odškodnine.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zmanjšana vrednost nepremičnine – zahteva za plačilo odškodnine – rok za vložitev zahteve – novela ZDen–B
Ker o zahtevi za denacionalizacijo v času uveljavitve ZDen – B še ni bilo odločeno, je za vložitev zahteve za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti odvzete nepremičnine veljal 60 dnevni rok, ki se je iztekel 5. 1. 1999. Ker so predlagatelji ta rok zamudili, z zahtevkom za plačilo odškodnine ne morejo uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076118
ZSZ člen 13, 13/1, 64. ZRPPNDL člen 55.
razlastitev – odmera odškodnine – status zemljišča – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – prekluzija v nepravdnem postopku
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki je podlaga za razlastitev.
Tudi v t.i. predlagalnih nepravdnih postopkih velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku. Glede na to bi morale biti stranke konkretnega (predlagalnega) postopka, ki se je začel že leta 1991, na sistem prekluzij opozorjene.
V skladu s 55. členom ZRPPN je razlastitveni upravičenec dolžan izplačati odškodnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje tega sklepa do plačila.
OZ člen 637, 639. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 61/3.
podjemna pogodba - začasne situacije - dokončanje del - obračun vrednosti del - posebne gradbene uzance - jamčevalni zahtevek - znižanje plačila in povračilo škode - uzance
Posamezni račun, izdan na podlagi začasne situacije, ni poziv k prevzemu del in ne pomeni dokončanja del. Da bi lahko govorili o končanju del, bi morala biti izdana končna situacija in podpisan primopredajni zapisnik.
Ker tožena stranka ni ugovarjala količini izvedenih del ali zaračunanim cenam, so pravilno izstavljene začasne situacije postale samostojne denarne obveznosti, ki so dospele v dogovorjenem 15 dnevnem roku. Zato vprašanje dokončanja oziroma nedokončanja del za plačilo po začasnih situacijah ni relevantno, gre namreč za obračunavanje vrednosti del, izvedenih med gradnjo.
predlog za obnovo postopka – obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – nov dokaz
Dokaza, na katera se tožnica sklicuje v svojem predlogu za obnovo postopka, nista razloga za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP. Za sklep o zavrženju tožbe je tožnica vedela že v prvotnem postopku, sklep o zavrnjeni zahtevi za preiskavo pa v času prvotnega sojenja še ni obstajal. Takšni razlogi pa niso dovoljeni razlogi za obnovo postopka, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.