sklep o dedovanju – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo - razveljavitev sklepa
Temeljni pogoj za izdajo pravilnega sklepa o dedovanju je, da je jasno, kaj sodi v zapuščino. Ker je v obravnavanem primeru spor o tem, sklepa o dedovanju še ni mogoče izdati.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje zahtevka
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi zastaranja. Pravilno je štelo, da je tožnik z dnem objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-284/94, to je 12.3.1999, mogel izvedeti za vse elemente odškodninske odgovornosti povzročitelja škode, torej tudi za škodo in za storilca, tožbo pa je vložil šele 24.9.2010, ko je zastaralni rok že potekel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074048
URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179. ZIZ člen 164, 64/2, 175, 175/1, 184, 192, 192/1, 192/2.
protipravno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – izvršba na nepremičnino – kršitev pravil izvršilnega postopka – izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine – odlog izvršbe – premoženjska škoda – izgubljen dobiček – uporabnina – nepremoženjska škoda – spor majhne vrednosti – nesklepčna tožba – materialno procesno vodstvo
Ker sodnica v izvršilnem postopku po pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine in plačilu kupnine ni izdala sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in torej ni ravnala v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZIZ, ki je jasna in ne dopušča različnih interpretacij, je ravnala protipravno, kar utemeljuje odškodninsko odgovornost RS.
povrnitev bodoče škode – sprememba prisojene odškodnine – povrnitev premoženjske škode – denarna renta – višina denarne rente – trenutek upokojitve – možnost upokojitve ob izpolnitvi minimalnih pogojev – normalen tek stvari – dokazni standard
Dejanske ugotovitve, kdaj bi se tožnica upokojila, ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). Sodišče pri presoji upošteva okoliščine, ki jih je ob odločanju mogoče predvideti z zadostno stopnjo verjetnosti. Treba je torej presoditi, ali je večja verjetnost, da bi se tožnica upokojila ob izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ali pa bi z delom še nadaljevala in do kdaj.
Pri možnosti upokojitve ob izpolnjenosti minimalnih pogojev gre za pravico zavarovanca, ki jo lahko izkoristi ali pa ne in je zato ni mogoče brezpogojno razlagati v oškodovančevo breme pri odločitvi o odškodninski renti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073107
OZ člen 376. ZPP člen 154, 154/3, 163. ODZ paragraf 983, 985, 1335.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - uporaba avstrijskega prava - ODZ - ne ultra alterum tantum - stroški postopka - razdružitev zadev
Zatrjevano dejstvo, da je tretji koristil kredit na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe, ne vpliva na pogodbeni odnos med pravdnima strankama.
Določba paragrafa 1335 ODZ določa, da pravica zahtevati obresti preneha le v primeru, če upnik pusti, da so obresti brez sodnega opomina narasle do zneska glavnice. Pravilo pa se ne uporablja, če upnik svojo terjatev sodno uveljavlja, kajti v tem primeru lahko zamudne obresti presežejo glavnico. V konkretnem primeru obresti do vložitve tožbe niso dosegle višine glavnice, zato se tožena stranka na pravilo ne ultra alterum tantum v konkretni zadevi ne more sklicevati.
pravica uporabe – dejanska uporaba zemljišča – posest – pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
Pri pravici uporabe, ki je ostala po nacionalizaciji zemljišč v ožjih gradbenih okoliših bivšim lastnikom, je bilo odločilno, da so zemljišča, na katerih so prejšnji lastniki obdržali pravico uporabe, ta zemljišča tudi dejansko imeli v uporabi. Odsotnost posesti je praviloma izključevala pravico uporabe in to ne glede na to, ali je bila posest odvzeta z odločbo, ali pa je do opustitve posesti prišlo po odločitvi tistega, ki mu je pravica uporabe ostala po nacionalizaciji.
Po postavitvi vrtca toženi stranki pravice do uporabe nista mogli izvrševati, kar pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL nista imeli pravice uporabe, zato nista mogli postati lastnici sporne parcele.
zaupanje v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je veljalo že v času pred uveljavitvijo SPZ in ZZK-1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ne varuje brezpogojno, potrebna je namreč dobra vera. Ta se domneva. Izhodiščni položaj je namreč v načelu zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, ki jo mora zatrjevati in dokazati nasprotnik. V zvezi s tem je treba upoštevati, da ima novi pridobitelj nepremičnine t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Toženec je dolžan z ustrezno mero skrbnosti poizvedovati o morebitnih pravicah tretjih zgolj, v kolikor na takšno možnost nakazujejo določene okoliščine.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068980
ZIZ člen 65. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija tretjega
Procesna predpostavka tožbe za nedopustnost izvršbe je vezana na obstoj sklepa o zavrniti ugovora tretjega. To velja tudi tedaj, ko je bila izdaja takšnega sklepa napačna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068976
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131. ZDen člen 42, 42/6.
oblika vrnitve nepremičnine – odločitev denacionalizacijskega organa – odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve (dediča) drugim dedičem – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zgolj zato, ker je denacionalizacijski organ odločil napačno (določil prenizko odškodnino) ni podana odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve po ZDen preostalim dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Vlagatelj ni pravni strokovnjak, zato od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti dobrega strokovnjaka.
ZD člen 132. ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 205, 208, 208/1.
prekinitev postopka – smrt stranke – nadaljevanje postopka – nadaljevanje postopka z dediči – smrt edinega družbenika in zakonitega zastopnika družbe – začasni zastopnik
S smrtjo tretjetoženca so dediči podedovali njegov poslovni delež, vendar s tem kot lastniki niso tudi zastopniki družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
varstvo in vzgoja otrok – stiki – preživnina – potrebe otroka – neformalen razgovor z otrokom – stroški postopka
Ni obvezno, da sodišče otroka povabi na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo, kot ga je tudi v tem obravnavanem primeru, pogovor z otrokoma pa je opravila tudi sodna izvedenka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077369
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 300.
primarni in podredni zahtevek – stvarnopravni zahtevek – dednopravni zahtevek – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožniki v tej pravdi poleg zahtevka, glede katerega so bili napoteni na pravdo, uveljavljajo še stvarnopravni tožbeni zahtevek iz naslova priposestvovanja. Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta samostojna zahtevka, le združena sta v obravnavanje v isti pravdi.
ZD člen 138, 138/1, 138/2, 146, 146/1, 210, 210/3.
dedna izjava – odstop dednega deleža sodediču – odstop dednega deleža pred delitvijo zapuščine – spor o obsegu odstopljenega deleža
Izjava dediča, da odstopa svoj dedni delež sodediču je dedna izjava le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila drugega odstavka 138. člena ZD. V preostalem gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48 – 53.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade - oprava izvedenskega dela - odgovor na pripombe
Ker izvedenec na pripombe strank ni odgovoril (navedel je le, da stranki konkretnih pripomb, ki bi terjale odgovor, nista podali, zaradi česar na njih ne more odgovoriti), ni upravičen do nagrade in povračila stroškov, saj ni opravil izvedenskega dela, za katerega bi Tarifa predvidevala nagrado.
Tožena stranka je zaradi večje vrednosti prejetih nepremičnin od tistih, danih v zameno, prejela korist, za katero zaradi nesklenitve aneksa ni pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074036
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 168/4, 172, 172/2, 174, 179.
povrnitev škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - degenerativne spremembe - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - novota - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - izguba zaslužka - nesklepčnost tožbe - potni stroški v času zdravljenja - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški
Tožnik je bil šele po opravljeni preiskavi v letu 2009 seznanjen, da so bolečine, ki so, kot je sprva navajal, šest mesecev po poškodbi začele pojemati, ponovno pojavile in začele stopnjevati (delno) posledica tudi že v letu 2004 dobljenih poškodb. Trditve v pripravljalni vlogi z dne 14.9.2009 zato niso prepozne.
Obveznost plačila za opravljeno storitev nastane že na podlagi sklenjene pogodbe. Račun pa je le knjigovodska listina, v kateri je zapis poslovnega dogodka.