OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
Pritožnik s trditvami, da je terjatev v spornem znesku ugasnila že v letu 2002, zaradi pobota, in zato ni mogla nastati po računih iz leta 2004, nasprotuje samemu sebi, saj so terjatve po spornih računih nastale v letu 2004, zato v letu 2002 niso mogle biti pobotane.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ohlapno določeni stiki so možni v primeru, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja. Sicer morajo biti stiki določeni natančno in jasno tako, da jih je mogoče izvrševati.
Na tožnico odpade večji delež preživninske obveznosti, saj so njene preživninske zmožnosti bistveno večje od preživninskih zmožnosti toženca.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
OZ člen 637, 639. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 61/3.
podjemna pogodba - začasne situacije - dokončanje del - obračun vrednosti del - posebne gradbene uzance - jamčevalni zahtevek - znižanje plačila in povračilo škode - uzance
Posamezni račun, izdan na podlagi začasne situacije, ni poziv k prevzemu del in ne pomeni dokončanja del. Da bi lahko govorili o končanju del, bi morala biti izdana končna situacija in podpisan primopredajni zapisnik.
Ker tožena stranka ni ugovarjala količini izvedenih del ali zaračunanim cenam, so pravilno izstavljene začasne situacije postale samostojne denarne obveznosti, ki so dospele v dogovorjenem 15 dnevnem roku. Zato vprašanje dokončanja oziroma nedokončanja del za plačilo po začasnih situacijah ni relevantno, gre namreč za obračunavanje vrednosti del, izvedenih med gradnjo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna klavzula – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po 37. členu ZDR med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca na svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Sodišče prve stopnje se o tem, ali je občasno varovanje nočnih lokalov, ki ga je pri drugi družbi opravljal tožnik, dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožena stranka, ni izreklo. Poudarek je na dejavnosti, ki se pri delodajalcu dejansko opravljajo in ne na dejavnosti, ki jo ima delodajalec vpisano v registru. Sodišče prve stopnje je zato preuranjeno zaključilo, da ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
varstvo in vzgoja otrok – stiki – preživnina – potrebe otroka – neformalen razgovor z otrokom – stroški postopka
Ni obvezno, da sodišče otroka povabi na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo, kot ga je tudi v tem obravnavanem primeru, pogovor z otrokoma pa je opravila tudi sodna izvedenka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076118
ZSZ člen 13, 13/1, 64. ZRPPNDL člen 55.
razlastitev – odmera odškodnine – status zemljišča – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – prekluzija v nepravdnem postopku
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki je podlaga za razlastitev.
Tudi v t.i. predlagalnih nepravdnih postopkih velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku. Glede na to bi morale biti stranke konkretnega (predlagalnega) postopka, ki se je začel že leta 1991, na sistem prekluzij opozorjene.
V skladu s 55. členom ZRPPN je razlastitveni upravičenec dolžan izplačati odškodnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje tega sklepa do plačila.
preživninska obveznost – potrebe otroka – zmožnosti staršev – kredit preživninskega zavezanca
Odplačevanje posojil ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok, zato se v okviru finančnih zmožnosti toženke mesečni kredit za stanovanje ne upošteva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073107
OZ člen 376. ZPP člen 154, 154/3, 163. ODZ paragraf 983, 985, 1335.
kreditna pogodba - posojilna pogodba - uporaba avstrijskega prava - ODZ - ne ultra alterum tantum - stroški postopka - razdružitev zadev
Zatrjevano dejstvo, da je tretji koristil kredit na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe, ne vpliva na pogodbeni odnos med pravdnima strankama.
Določba paragrafa 1335 ODZ določa, da pravica zahtevati obresti preneha le v primeru, če upnik pusti, da so obresti brez sodnega opomina narasle do zneska glavnice. Pravilo pa se ne uporablja, če upnik svojo terjatev sodno uveljavlja, kajti v tem primeru lahko zamudne obresti presežejo glavnico. V konkretnem primeru obresti do vložitve tožbe niso dosegle višine glavnice, zato se tožena stranka na pravilo ne ultra alterum tantum v konkretni zadevi ne more sklicevati.
povrnitev bodoče škode – sprememba prisojene odškodnine – povrnitev premoženjske škode – denarna renta – višina denarne rente – trenutek upokojitve – možnost upokojitve ob izpolnitvi minimalnih pogojev – normalen tek stvari – dokazni standard
Dejanske ugotovitve, kdaj bi se tožnica upokojila, ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). Sodišče pri presoji upošteva okoliščine, ki jih je ob odločanju mogoče predvideti z zadostno stopnjo verjetnosti. Treba je torej presoditi, ali je večja verjetnost, da bi se tožnica upokojila ob izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ali pa bi z delom še nadaljevala in do kdaj.
Pri možnosti upokojitve ob izpolnjenosti minimalnih pogojev gre za pravico zavarovanca, ki jo lahko izkoristi ali pa ne in je zato ni mogoče brezpogojno razlagati v oškodovančevo breme pri odločitvi o odškodninski renti.
pooblaščenec – vložitev tožbe brez pooblastila – poziv na predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je pooblaščenca tožečih strank pozvalo, da v danem roku predloži pooblastilo za zastopanje tožečih strank ali v istem roku izkaže njihovo odobritev za vložitev tožbe, ter ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. V nadaljevanju je zavrglo tožbo tožečih strank, za katere pooblastilo ni bilo predloženo ali le-to ni bilo pravilno. Z ostalimi tožečimi strankami, za katere je bilo pooblastilo predloženo, pa je postopek nadaljevalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077400
ZPP člen 1, 307. ZEN člen 8, 45, 46, 48, 49.
sodna poravnava – izvršilni naslov – potek meje – izpolnitev dogovora – izjava volje – oprava procesnih dejanj – sodelovanje v upravnem postopku – postopek parcelacije – evidentiranje meje – upravni postopek – civilno sodno varstvo – sodna pristojnost
Zahteva za podajo izjave volje, ki bi nadomestila procesno dejanje toženca v upravnem postopku – četudi sodi v okvir zaveze k aktivnemu ravnanju, dogovorjenem s sodno poravnavo – ni sestavni del civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za kršitev pogodbene zaveze ima tožnik na razpolago druge (civilnopravne) sankcije, ne more pa v pravdnem postopku doseči toženčevega sodelovanja v upravnem postopku.
zaupanje v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je veljalo že v času pred uveljavitvijo SPZ in ZZK-1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ne varuje brezpogojno, potrebna je namreč dobra vera. Ta se domneva. Izhodiščni položaj je namreč v načelu zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, ki jo mora zatrjevati in dokazati nasprotnik. V zvezi s tem je treba upoštevati, da ima novi pridobitelj nepremičnine t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Toženec je dolžan z ustrezno mero skrbnosti poizvedovati o morebitnih pravicah tretjih zgolj, v kolikor na takšno možnost nakazujejo določene okoliščine.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR, ker so stroški poslovanja v prvih treh mesecih leta naraščali in se je odločila za racionalizacijo poslovanja, hkrati pa je dokazala tudi prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici zakonita.
Tožnik je dokazal, da s toženko nista hotela tistega, kar sta izrazila navzven. Res ni dokazal, kaj sta v resnici hotela. A dokazno breme, kaj je bil prikriti posel, če ima iz njega do tožnika (isto ali kakšno drugo) terjatev, je na toženki. Seveda je močan indic, da je posel navidezen, če se dokaže tisti posel, ki ga je v resnici prikrival (vsebino in namen, causo prikritega posla), vendar to že na abstraktni ravni ne more biti tožnikov interes, s tem pa eo ipso tudi ne njegovo dokazno breme. Dovolj je, da dokaže, da „spodaj“ (izza navideznega posla) ni bilo nič, zato ni smiselno in ni treba, da bi moral konkretno dokaz(ov)ati, kaj je v resnici bilo.
ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 275, 275/1, 285, 287. ZPP člen 189, 189/4.
spor majhne vrednosti – verižna kompenzacija – pasivna legitimacija - priznana dejstva - litispendenca
Na morebiten obstoj druge pravde, ki teče med istimi strankami o istem zahtevku (litispendenca), pazi sodišče skladno s četrtim odstavkom 189. ZPP po uradni dolžnosti. Gre za negativno procesno predpostavko za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne za dokazovanje dejstev, ki bi se skladno z 214. členom ZPP lahko štela za priznana, če jih nasprotna stranka ne bi zanikala.
Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, ne spada med obveznosti, ki prenehajo s prenehanjem pravne osebe. Obveznost ne preneha niti v primeru, če preneha pravna oseba, ki je glavni dolžnik brez pravnega nasledstva, saj takega pravila ne določa noben zakon.
S prenehanjem pravne osebe preneha samo njena odgovornost za obveznosti, ne pa tudi obveznost sama.
Nepriglasitev terjatve upnika v stečaju glavnega dolžnika ima za upnika zgolj to posledico, da poroku odškodninsko odgovarja, ne pa da obveznost preneha.